Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Miloš Bizjak je v svoji razpravi izpostavil, da je odločitev za sodelovanje v sistemu kolektivne obrambe temeljila na politični odločitvi, potrjeni na referendumu. Je pa poudaril, da nas članstvo v Natu ne razbremenjuje zagotavljanja lastne varnosti, prav tako pa to za Slovenijo pomeni tudi delitev obveznosti.
Med drugimi prednostmi članstva Slovenije v zavezništvu je omenil krepitev položaja Slovenije v mednarodnem okolju, stabilnost poslovnega okolja in možnost sodelovanja na znanstvenem področju. Sredstva, vložena v zavezništvo, so po njegovi oceni pametno naložena sredstva, ki se obrestujejo tako po finančni kot tudi po varnostni plati.
Namestnica načelnika Generalštaba Slovenske vojske Alenka Ermenc je med prednostmi članstva naštela še dostop do Natovih strateških analiz in študij, pridobivanje izkušenj za častnike in podčastnike, sodelovanje pripadnikov Slovenske vojske na usposabljanjih, katerih izvedba v lastni režiji bi zahtevala bistveno večje stroške, pa tudi dostop do strelišč, vadišč in poligonov držav članic.
Poljski veleposlanik v Sloveniji Pawel Czerwinski je poudaril, da so njihovi državljani naklonjeni prisotnosti sil zavezništva na Poljskem. Z izjemo ekstremnih levih in nacionalističnih strank po njegovih besedah nihče ne nasprotuje članstvu v Natu in krepitvi njegovega vzhodnega krila. Tudi sicer je Poljska suverena država in ima pravico, da na svoj teritorij sprejme, kogarkoli želi, in nobenih razlogov ni, da bi ji kdo to pravico odrekal.
Veleposlanik je tudi izpostavil, da so v Nato vstopili zaradi občutka varnosti, ki ga je državi v preteklosti manjkalo. Izkušnja druge svetovne vojne je dokaz, da lahko le močno in kredibilno zavezništvo poskrbi, da se kaj takšnega ne bi več ponovilo.
Ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Mihail Brodovič pa je opomnil, da so od ruske priključitve Krima minila že štiri leta, še vedno pa Rusija v Ukrajino pošilja svoje pripadnike in strelivo, še vedno prihaja do obstreljevanj, ruski predstavniki pa mednarodnim opazovalcem onemogočajo nadzor. Konflikt na vzhodu Ukrajine je od leta 2014, ko so se proruski separatisti uprli Kijevu, terjal že 11.000 življenj, je povedal.
Nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič je izpostavil, da je Nato preprečil že marsikateri oborožen spopad v regiji. Tudi v času njegovega poveljevanja Slovenski vojski je zavezništvo ljudem prinašalo "samo dobro" in nikomur ni škodovalo. Opomnil je tudi na po njegovi oceni napačne interpretacije nabavljanja opreme. Kot je poudaril, zaradi dveh bataljonskih bojnih skupin, ki jih namerava oblikovati Slovenska vojska, Nato ne bo nič bogatejši, bo pa Slovenija zato varnejša.
Povsem na nasprotnem bregu od ostalih razpravljavcev glede koristi članstva v Natu je bil poslanec Levice Miha Kordiš. Kot je dejal, Levica članstvu v Natu nasprotuje iz moralnih razlogov. Nato namreč ni obrambna organizacija, ampak zveza za zaščito privilegiranega položaja ZDA in zahodnih velesil, je dejal. Vprašal se je, pred kom neki nas ščiti Nato, če nas nobena država ne ogroža. Ponovno pozval k referendumu o 1,2-milijardni investiciji v osemkolesnike ter morebiti celo k ponovitvi referenduma o članstvu v zavezništvu.
Jemati legitimnost odločitvi na referendumu je neodgovorno in nekorektno do državljank in državljanov, mu je odgovoril poslanec SMC Marjan Dolinšek. Članstvo v tej družini je še kako koristno, saj je njen osnovni princip varovanje miru in ne sejanje vojne, je povedal.
Da Nato ni idealna organizacija, kljub temu pa zelo demokratična, je izpostavil poslanec SDS Branko Grims. Kot je dejal, lahko zavezništvo reagira le ob popolnem soglasju članic, pri čemer je glas Slovenije enakovreden glasu ZDA. Njegov poslanski kolega Žan Mahnič je Nato označil kot organizacijo, ki v danem trenutku deluje optimalno in učinkovito.
Referendumska odločitev za članstvo v Natu je bila politična odločitev, da želimo pripadati razvitemu delu sveta, ki stavi na svobodo in demokracijo, pa je dodal poslanec NSi Matej Tonin.
