Slovenija po njegovih besedah povečuje konkurenčnost in izvoz, kar se vse kaže v gospodarski rasti, ki je države brez tako izrazite izvozne usmerjenosti ne beležijo. "Vaša formula se je izkazala kot zelo dobra," je dejal evropski poslanec iz Nizozemske, sicer koordinator poslanske skupine za regionalno politiko.
Sogovornikom, predvsem županom, so med obiskom povedali, da mora Slovenija glede prihodnje finančne perspektive najprej sama skleniti dogovor o glavnih usmeritvah in potrebah podeželskih območij, občin, gospodarstva in izobraževanja. "Mislim, da imate dobro tradicijo, v kar smo se med obiskom lahko prepričali, je pa treba poskrbeti za močnejši vpliv lokalnih oblasti pri odločanju," je menil Nistelrooij.
Na posvetu so med drugim izpostavili tudi nujnost, da mora biti bolj poudarjeno sodelovanje med državno in regionalno ravnijo, pri tem pa je potrebno še bolj podpreti tiste projekte, pri katerih je Slovenija močna že zdaj, in z njimi nadaljevati.
"Evropa ne sme tekmovati samo sama s seboj, pač pa tudi s prevladujočim delom sveta, kot so Kitajska in ZDA. Zato je naša skupna naloga, da se posvetimo digitalizaciji, boljšemu izobraževalnemu sistemu v celotni EU, tudi na ruralnih območjih, ki jih mlada populacija zapušča," je še dodal evropski poslanec.
Njegov slovenski kolega Franc Bogovič je menil, da je zelo pomembno pravočasno začeti priprave na naslednje obdobje kohezijske politike ter pri tem že zdaj določiti razvojne prioritete. Predvsem pa je treba vzpostaviti partnerski odnos znotraj države, o čemer so danes lahko spregovorili župani, ki so se v aktualni finančni perspektivi počutili nekoliko zanemarjeni.
"Zdaj se je treba odločiti, kaj bomo počeli po letu 2021, da bomo lahko evropski razvojni denar črpali hitreje in ne bo podobnih zaostankov, kot so bili v preteklosti," je dejal Bogovič.
Kot je dodal, je pri programskih usmeritvah ključno biti po eni strani pozoren do tega, da poskrbimo za manjkajoči infrastrukturo, zlasti na okoljskem področju, ki je ne bi mogli financirati zgolj z lastnim denarjem občin, po drugi pa za razvojni preboj tudi do sodelovanja z inštitucijami znanja, razvoja in podjetništva.
Je pa Bogovič dejal, da je treba več poudarka dati tudi enakomernemu regionalnemu razvoju, za kar bo treba poskrbeti tudi na državni ravni. Med drugim po njegovem tudi tisti, ki so pokrajinam v preteklosti najbolj nasprotovali, že spoznavajo, da je to prispevalo k težavam pri črpanju evropskih sredstev.
Če je za Slovenijo v aktualnem obdobju na voljo približno tri milijarde evrov, bi skupni znesek v naslednjem obdobju lahko padel celo pod dve milijardi evrov, zato se še bolj pojavlja vprašanje o tem, kako uskladiti interese med zahodom in vzhodom.
Predsednik razvojnega sveta vzhodne kohezijske regije Ivan Žagar načeloma ni proti temu, da je tudi zahodni del države deležen razvojnih sredstev. Res pa je, da je v Sloveniji treba najti rešitev, saj se razlike med regijama še povečujejo, ter s tem zagotoviti skladen regionalni razvoj, je dejal.
"Danes ga ni prav čutiti, saj so nosilci tega trenutno občine, ker druge ravni za to nimamo, te pa so prav tako zelo podfinancirane. Stvari se bodo mogoče glede dostopa do evropskih sredstev morda nekoliko spremenile šele z dogovori za razvoj, a trenutno smo že v petem letu aktualne perspektive," je poudaril župan Slovenske Bistrice.
Glede prihodnosti je po njegovem zadeva zaenkrat dvoplastna. Najprej je namreč treba prepričati Bruselj, da je nujno biti prilagodljiv in pomagati s tistimi vsebinami, ki so v nekem okolju najbolj potrebne, prav tako pa je treba vzpostaviti pravi partnerski dialog tudi na državni ravni, da bi se znali dogovoriti za tiste vsebine, ki jih dejansko potrebujemo.
Predsednica razvojnega sveta zahodne kohezijske regije Lilijana Madjar pa je dodala, da razvitost zahodne regije ni homogena, zato je tudi tam še precej razlik in še vedno obstajajo nekatere osnovne infrastrukturne potrebe. Kakršenkoli drastičen padec razvojnih sredstev je zato nedopusten tudi za njih, je še dodala.