15 odstotkov poslancev bodo v narodni skupščini, spodnjem domu parlamenta, po proporcionalnem sistemu volili že na naslednjih volitvah leta 2022, je v sredo naznanil predsednik francoske vlade Edouard Philippe.
Za to spremembo si v Franciji prizadevajo zlasti manjše stranke, ki bi s tem okrepile svojo prisotnost v parlamentu. Skrajno desna Nacionalna fronta denimo ni zadovoljna z dejstvom, da v 577-članski narodni skupščini sedi le osem njenih poslancev, čeprav je njena predsedniška kandidatka lani v drugem krogu volitev prejela skoraj 11 milijonov glasov.
15-odstotni delež sicer teh strank ni zadovoljil, saj so pričakovale več. Po mnenju Nacionalne fronte gre za "miloščino", medtem ko v Macronovi zavezniški stranki MoDem menijo, da gre zgolj za izhodišče, ki ga bodo poskušali med razpravo v parlamentu še "izboljšati".
Obenem pa niso zadovoljni niti poslanci Macronove stranke Naprej republika, ki se zavzemajo za čim manjši delež v izogib destabilizacije večine, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Načrt sprememb predvideva tudi zmanjšanje števila poslancev obeh domov za 30 odstotkov - poslancev narodne skupščine bi bilo tako namesto dosedanjih 577 po novem 404, število senatorjev pa bi se z dosedanjih 348 zmanjšalo na 244. Vlada želi uveljaviti še možnost služenja zgolj treh zaporednih mandatov za poslance in župane, z izjemo županov občin z manj kot 9000 prebivalci.
Po novem se poleg tega Korziki, kjer so se po lanskoletni zmagi nacionalistov na volitvah krepijo težnje po večji avtonomiji, obeta posebna omemba v ustavi. To naj bi omogočilo sprejemanje zakonodaje, "prilagojene posebnostim otoka".
Philippe je predlog sprememb, ki naj bi bil dokončno potrjen prihodnje leto, predstavil po več tednih napetih pogajanj med vladno večino in opozicijo. Med najostrejšimi nasprotniki naj bi bil po pisanju časnika Financial Times Gerard Larcher, predsednik senata, v katerem imajo večino desni Republikanci.
A kot dodaja FT, je vlada na koncu na nekaterih področjih nekoliko popustila senatu, da bi se tako na poti potrjevanja ustavnih sprememb izognili referendumu. Te možnosti tako Philippe ni niti omenil, čeprav je za sprejetje reform, za katere je potrebna sprememba ustave, potrebna bodisi dvotretjinska večina poslancev obeh domov na skupni seji bodisi potrditev na referendumu, pojasnjuje nemška tiskovna agencija dpa.
Predvidene spremembe se uvrščajo v niz reform, ki si jih je za nalogo s ciljem prevetritve institucij in ustaljenega strankarskega sistema zadal Macron. Svojo zmago na predsedniških volitvah maja lani je utrdil še s precejšnjo večino v parlamentu.
