Predsednik OZP Jožef Horvat (NSi) je v sklicu seje z dne 28. marca predlagal obravnavo dveh točk - poročilo predsednika vlade Mira Cerarja, ki opravlja tekoče posle, o sklepih vrha EU, ki je bil 22. marca, in stališče vlade do izgona ruskih diplomatov.
Vlada je naslednji dan sklenila, da naj zunanji minister zaradi afere Skripal na posvet pokliče slovenskega veleposlanika v Moskvi Primoža Šeligo. Zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle, je pojasnil, da vladi ni predlagal izgona ruskih diplomatov in da je vlada soglasno sklenila, da bi bil ta ukrep preoster glede na to, da se ne ve, kdo je odgovoren za napad z živčnim strupom na bivšega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčerko Julijo v britanskem Salisburyju.
Erjavec je nato še isti dan opravil prvi pogovor s slovenskim veleposlanikom v Rusiji. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, je v pogovoru znova izrazil zaskrbljenost zaradi uporabe živčnega strupa in izrazil solidarnost z Veliko Britanijo.
Slovenija je ena redkih držav članic EU, ki se ni pridružila pobudi, da zaradi tega napada izžene ruske diplomate. Najprej je Velika Britanija izgnala 23 ruskih diplomatov, nato pa se je tej pobudi pridružila večina članic EU, ZDA in zveza Nato, ki so skupaj izgnale več kot 150 ruskih diplomatov. Rusija je odgovorila z izgonom diplomatov teh držav.
