Levica je predlog sklepa v parlamentarno proceduro vložila že junija 2015, po vmesnem - in večletnem - iskanju podpore med drugimi podobno mislečimi članicami EU pa se je slovenska vlada decembra lani odločila, da bi Slovenija lahko proces priznanja Palestine morda opravila tudi samostojno.
Vendar se je ta proces z iskanjem različnih mnenj o možnih posledicah priznanja Palestine zlasti za slovenske odnose z Izraelom in ZDA vlekel, vse dokler ni premier Miro Cerar sredi marca odstopil. In ker se vlada dotlej ni jasno izrekla, ali priznanje Palestine podpira ali ne, je postala usoda predloga vprašljiva, saj naj bi bilo v skladu z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ to mnenje vlade nujno.
Kaj se bo s predlogom dogajalo na današnji seji OZP, je težko napovedovati, še manj pa, kaj bo potem sledilo na plenarni seji DZ. Predsednik odbora Jožef Horvat (NSi) je že večkrat napovedal, da bo ostal "varuh zakonitosti" in da bi bil sprejem predlaganega sklepa brez stališča vlade v nasprotju z zakonom o zunanjih zadevah.
Bolj ali manj je jasno, da predloga ne podpirajo v SDS in NSi, tudi iz vsebinskega stališča, ker da bi s priznanjem več izgubila Slovenija kot pridobili Palestinci. Po drugi strani so v DeSUS priznanju naklonjeni, prav tako v SD, a v slednji niso zadovoljni s sprejemanjem te odločitve tik pred volitvami in brez stališča vlade s polnimi pooblastili. Za doseganje večine bo ključno, kako se bodo odločili v SMC, kjer pa niso povsem enotni.
