Povod za odstavitev Sefaja in Gashija je bilo četrtkovo prijetje in tajni izgon šestih pripadnikov turškega gibanja klerika Fethullaha Gülena na Kosovu. Gülen živi v izgnanstvu v ZDA, Ankara pa mu pripisuje odgovornost za poskus državnega udara v Turčiji leta 2016.
Aretacije in izgon naj bi se zgodile brez soglasja predsednika kosovske vlade, je ob tem še sporočil Haradinaj. Kasneje je v kosovskem parlamentu potrdil, da so šesterico že izgnali in da je pri tem šlo za "bilateralno operacijo" obveščevalnih služb Turčije in Kosova, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Odločitev o aretaciji in izgonu je na Kosovu sprožila burne odzive. V največji opozicijski stranki Samoopredelitev so ocenili, da gre za kolaps vseh ustanov v Prištini ter kršitev človekovih pravic in evropskih konvencij. Kosovo ne bo evropska država, dokler bo izganjalo ljudi, ki razmišljajo "drugače kot režim", pred katerim so zbežali, je dejal vodja poslanske skupine stranke Glauk Konjufca.
V opozicijski Demokratski ligi Kosova (LDK) so se medtem zavzeli za čim prejšnje predčasne volitve. Dogodek je namreč po besedah vodje poslanske skupine LDK Avdullaha Hotija pokazal, da Haradinaj nima nikakršnega nadzora nad vlado, policijo in ostalimi institucijami, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Po navedbah kosovskega notranjega ministrstva so šestim turškim učiteljem izobraževane ustanove Mehmet Akif, ki so delovali v Prištini in Gjakovi, razveljavili dovoljenja za bivanje. Izobraževalna ustanova Mehmet Akif, ki je povezana z Gülenovim gibanjem, ima na Kosovo osnovne in srednje šole ter vrtce, poroča APA.
Turčija si prizadeva, da bi dosegla zaprtje Gülenovih šol po svetu ter izgone privržencev gibanja, ki ga turške oblasti imajo za teroristično gibanje. Priština se je doslej upirala pritiskom Ankare.
Odstop kosovskega notranjega ministra je v teh dneh zahtevala tudi Srbska lista, stranka kosovskih Srbov, zaradi nedavne aretacije vodje urada srbske vlade za Kosovo Marka Đurića v Mitrovici na severu Kosova.
