Po danes objavljenih podatkih državnega statističnega je visoka gospodarska rast v letu 2017 prvič po osamosvojitvi prispevala k odpravi primanjkljaja v slovenskih javnih financah. Država je leto končala celo z minimalnim presežkom, znašal je 13 milijonov evrov oz. 0,03 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Vendar pa proces javnofinančne konsolidacije še ni končan, je opozorila ministrica, ki opravlja tekoče posle. "Nismo še v zadostni meri okrepili odpornosti, s pomočjo katere bi lahko ublažili negativne učinke naslednje krize, kar je za Slovenijo kot izvozno usmerjeno gospodarstvo še kako pomembno," je pojasnila.
Kot je dodala, je nominalno uravnoteženje javnih financ velik uspeh, ki pa nas ne sme zaslepiti. "Država še ni dovolj dobro pripravljena na naslednjo gospodarsko krizo," je posvarila Vraničar Ermanova ter opozorila, da bomo morali čez nekaj let znova sprejemati težke odločitve, če bomo ponovili napake iz preteklosti.
Sama si želi temu izogniti in zagotoviti, da bomo v dobrih časih ustvarili dovolj rezerve za blaženje negativnih učinkov naslednje krize. Da je treba vztrajati na začrtani poti, nas zavezuje tudi zakon o fiskalnem pravilu, ki zahteva najmanj strukturno uravnotežene javne finance oz. strukturni presežek. Tega pa Slovenija še ni dosegla, je spomnila.
Javne finance je treba po njenem mnenju še naprej upravljati odgovorno. Javnofinančna stabilnost je namreč temelj za gospodarsko rast ter stabilno in konkurenčnejše poslovno okolje, fiskalno pravilo pa ni samo sebi namen in smo zanj odgovorni vsi. "Želela bi si, da se tega zavedajo vse politične stranke, še posebej v predvolilnem času. Podatki nikoli ne bodo tako dobri, da bi upravičevali nespametno trošenje," je še opozorila ministrica.
