Erjavec je po seji vlade dejal, da vladi ni predlagal izgona ruskih diplomatov in da je vlada soglasno sklenila, da bi bil ta ukrep preoster glede na to, da se ne ve, kdo je odgovoren za napad z živčnim strupom na bivšega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčerko Julijo v britanskem Salisburyju.
"Vlada je dala napotilo, da naj minister za zunanje zadeve pokliče slovenskega veleposlanika, ki deluje v Moskvi in pokriva Rusijo, in da opravim z njim pogovor, v katerem bo povedal, kako on vidi zadevo iz Moskve in tudi kako Moskva gleda na vso to situacijo, ki je nastala po tem, ko so bile podane zahteve, da naj se članice EU in zveze Nato ustrezno odzovejo," je dejal Erjavec. Po njegovem mnenju je glede na razmere ta ukrep najustreznejši.
Erjavec je nato že opravil prvi pogovor s slovenskim veleposlanikom v Rusiji. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, je Erjavec v pogovoru s Šeligom znova izrazil zaskrbljenost zaradi uporabe živčnega strupa v Veliki Britaniji in poudaril solidarnost z Združenim kraljestvom, ki je partner v EU in zvezi Nato. "Zelo pomembno je, kakšna pojasnila bo v zvezi s primerom podala Ruska federacija v prihajajočem obdobju," je še dejal Erjavec.
Predsednik vlade Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da je odločitev vlade dodaten odziv k že sprejetim skupnim ukrepom Evropske unije in zveze Nato, ki jih je podprla tudi Slovenija.
Ocenil je, da je ta ukrep, ki je bil sprejet soglasno, ustrezen in primeren ter da strožji ukrep ne bi bil na mestu. Slovenija se s tem pridružuje Luksemburgu, Malti, Bolgariji in Slovaški, ki so se prav tako odločile, da pokličejo na posvet svoje veleposlanike v Moskvi.
Kot je poudaril Cerar, je Slovenija odgovorna članica EU in Nata, vendar "to ne pomeni, da slepo sledimo nekim mnenjem, ocenam, vsako zadevo premislimo in se odločamo tako, kot menimo, da je prav". "In tako smo naredili tudi v tem primeru," je dodal.
Stališče Slovenije je po Cerarjevih besedah jasno, vendar to ne pomeni, da nima prijateljskih odnosov z Rusijo, s katero sodeluje tudi na gospodarskem področju, kolikor je to dopustno glede na sankcije EU.
Cerar se je odzval tudi na izjavo predsednika republike Boruta Pahorja, ki je v sredo dejal, da bi morala Slovenija izkazati solidarnost z Veliko Britanijo. Premier je dejal, da se predsednik države ni posvetoval o tem niti z njim niti z zunanjim ministrom in po njegovem mnenju ni dobro, da se v takšnem primeru ne posvetuje z vlado, ki oblikuje zunanjo politiko.
"Razumem, da ima na to svoje poglede, nenazadnje je predsednik države (...), vendar je v tem primeru vlada tista, ki oblikuje politiko in se moramo pri tem vsi skupaj usklajevati," je dejal Cerar.
Tudi zunanji minister Erjavec je obžaloval izjavo predsednika Pahorja in menil, da bi bilo prav, da bi prej vprašal za mnenje zunanjega ministrstva in počakal na razpravo na vladi. "Zdaj se navzven zopet kaže, kot da so določene razlike v slovenski zunanji politiki," je dejal in spomnil, da je zunanje ministrstvo tisto, ki koordinira zunanjo politiko.
Pahor je še pred odločitvijo vlade ponovil, da bi Slovenija morala izkazati solidarnost z Veliko Britanijo in sprejeti ukrep proti Rusiji glede domnevne vpletenosti v napad s kemičnim orožjem v Veliki Britaniji.
"Ko naši zavezniki zaradi nekega pomembnega dogodka menijo, da da bilo dobro izkazat solidarnost z državo, v kateri se je nekaj glede varnostnega položaja zgodilo, potem mislim, da je prav, da Slovenija pove, kdo je, kje je in s kom je," je poudaril Pahor.
Kot je dejal, "ne bo nič narobe, če iz paketa nekih ukrepov povlečemo enega izmed njih, s katerim pokažemo, da se lahko naši parterji v dobrem in slabem zanesejo na nas, tako kot upam, da se bomo v dobrem in slabem, če se bo kaj zgodilo proti naši volji, mi lahko zanesli na njih".
Ob tem je poudaril, da ima Slovenija z Rusijo dobre odnose in jih želi nadaljevati tudi v prihodnje, vendar pa ni nevtralna država. "Slovenija je del zavezništva Nata in večina naših zaveznikov je sprejela odločitev, da solidarizira z Veliko Britanijo," je še dejal predsednik republike in menil, da Slovenija, ko gre za taka vprašanja, ne sme misliti samo na državo, na katero se ukrepi nanašajo, ampak mora "najprej in predvsem" razmišljati o pričakovanjih svojih zaveznikov.
"Mi za razliko od Avstrije nismo nevtralna država. Smo članica Nata, članica EU," je še dejal in spomnil, da je stališče večine zaveznikov Slovenije, da je potrebno povleči "nek korak za to, da bi dali nekako jasno sporočilo glede ravnanj Rusije". Izrazil je upanje, da bo na koncu prišlo do vrnitve k dialogu z Rusijo.
