Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je pristojni resorni organ za ugotavljanje nacionalnih razlogov za izredno naturalizacijo, pri sprejemu v slovensko državljanstvo upošteva merila in kriterije iz uredbe, ki je bila sprejeta na podlagi zakona o državljanstvu. Obstoj razlogov za izredno naturalizacijo v skladu z zakonom pa ugotovi vlada. Urad vsakega prosilca obravnava individualno.
Izredna naturalizacija pomeni izjemen prispevek k družbenemu, gospodarskemu, znanstvenemu, kulturnemu ali drugačnemu razvoju Slovenije ali k povečanju mednarodnega ugleda oziroma prepoznavnosti Slovenije.
Pogoj za izredno naturalizacijo je tudi, da ta oseba dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca. Izjemoma lahko pridobi državljanstvo tudi oseba, čeprav ne izpolnjuje pogoja neprekinjenega prebivanja in pogoja urejenega statusa tujca, pri čemer se upošteva njen izjemen prispevek k razvoju Slovenije in k povečanju mednarodnega ugleda oziroma prepoznavnosti države.
Osebe, ki prosijo za državljanstvo Slovenije na podlagi tega zakona, morajo poleg določil zakona izpolnjevati še merila iz uredbe. Zato vlada zaenkrat ne razmišlja, da bi zaostrila pogoje po zakonu o državljanstvu.
Kot navajajo v vladi, članstvo v slovenskem izseljenskem društvu samo po sebi še ne pomeni, da prosilec izpolnjuje pogoje, ki bi utemeljevali izredno naturalizacijo iz nacionalnih razlogov. Članstvo v društvu mora biti aktivno, kar mora biti razvidno iz vloge oziroma mora prosilec izkazati okoliščine, ki omogočajo sklep o njegovem aktivnem večletnem članstvu v slovenskih društvih v tujini ali drugih slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah in njegovi trajni osebni pristni zvezi z Republiko Slovenijo.
