Sklic izredne seje DZ je zahtevala Levica, ki je za to zbrala tudi podporo 25 poslancev.
Levica je predlagala sklep, da Slovenija prizna Palestino kot neodvisno in suvereno državo. Vendar je vprašanje, ali bo na koncu prišlo do takšnega sklepa. Predsednik DZ Milan Brglez, ki je podprl sklic izredne seje, je prejšnji teden nakazal, da bi poslanci na koncu sprejeli le deklaracijo o pomembnosti priznanja Palestine.
Samo priznanje je v tem mandatu nerealno, saj mora priznanje držav v skladu s slovensko zakonodajo predlagati vlada, ki pa zaradi odstopa premierja Mira Cerarja opravlja le še tekoče posle. Vendarle pa bi bila že tudi sama razprava o vprašanju priznanja Palestine za Brgleza koristno dejanje.
DZ na seji splošne razprave o predlogu sklepa ne bo opravil, je danes pojasnil Brglez. Točna časovnica seje še ni določena.
Sklicu izredne seje je v razpravi nasprotoval vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat, ki je izpostavil, da trenutna vlada nima polnih pooblastil. Kot je menil, sklic seje pomeni kršitev zakona o zunanjih zadevah.
Tudi vodji poslanske skupine SDS Jožetu Tanku se je zdelo nesmiselno "na tak način zaključevati mandat", sploh ker vlada glede tega vprašanja ni uspela uvrstiti Slovenije v nek "širši evropski aranžma", ki da ga je doslej predstavljala kot pogoj za priznanje.
Zmotilo ga je tudi, da na izredno seje ni uvrščena obravnava končnega poročila parlamentarne preiskovalne komisije, ki je ugotavljala zlorabe pri nabavah žilnih opornic.
Vodja poslanske skupine Levice Luka Mesec je pripomnil, da "širši evropski aranžma" ni pogoj za priznanje s strani Slovenije, medtem ko je vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipice menila, da je "treba zagotoviti priložnost, da zgodba Palestine na koncu dobi parlamentarni epilog".
Pred izredno sejo DZ bo moralo o zadevi zavzeti stališče tudi matično delovno telo, kar je v tem primeru odbor DZ za zunanjo politiko (OZP). Ta sicer še vedno ni zaključil že odprte seje, ki je bila na to temo prekinjena 21. januarja v pričakovanju stališča vlade, a tega stališča do odstopa vlade potem ni bilo. Predsednik odbora Horvat je nato danes za 4. april sklical nujno sejo OZP o priznanju Palestine.
Kot je na novinarski konferenci po seji vlade dejal premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle, je "proces priznanja Palestine v teku". "Kot veste, vse tri koalicijske stranke, tudi stranka SMC, podpiramo priznanje Palestine kot pravičen ukrep," je dejal. A kot je dodal, tak proces terja določene postopke, ker pa vlada trenutno opravlja tekoče posle, to v njihov okvir ne sodi. "Verjamem, da se bo DZ o tem deklarativno izjasnil, kar je povsem legitimno, vlada pa bo morala po volitvah v novi sestavi odločati, kako te postopke peljati naprej," je še povedal.
Palestino je doslej priznalo 136 od od 193 članic Združenih narodov. Med sedanjimi članicami EU so jo leta 1988 priznale Malta, Ciper, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Poljska in takratna Češkoslovaška. Češka in Slovaška sta po razpadu skupne države leta 1993 ohranili to odločitev. Leta 2014 je Palestino priznala Švedska, tri leta pred njo pa Islandija, ki ni članica EU. Zadnja država, ki je doslej priznala Palestino, je bila leta 2015 Sveta Lucija.
Kolegij predsednika DZ je danes sicer obravnaval tudi vladni predlog za obravnavo predloga zakona, s katerim bi podaljšali prehodno obdobje, v katerem hrvaški državljani ne bodo imeli prostega dostopa na slovenski trg dela, po skrajšanem postopku. Predlog so na kolegiju zavrnili. O odločitvi mora Slovenija sicer obvestiti Evropsko komisijo do konca junija, ko bo poteklo pet let od vstopa Hrvaške v EU.
Med drugim je podporo predlogu obravnave po skrajšanem postopku odrekla Kustec Lipicerjeva, saj meni, da je tudi v luči nasprotovanja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) o tem potrebna širša razprava po rednem postopku.
