Plenković je izpostavil, da so izraelska letala ameriške proizvodnje popolnoma prilagojena standardom zveze Nato ter da stroški nakupa predvidevajo vse, kar je potrebno, da bo Hrvaška lahko uporabljala letala naslednjih 25 let.
Povedal je, da odločitev o nakupu izraelskih letal predstavlja tudi politično voljo in željo hrvaške vlade, da bi Hrvaška dodatno okrepila strateško partnerstvo z ZDA in Izraelom ter da bo še bolj spoštovana članica EU in zveze Nato.
Med drugim je dejal, da je ceno nakupa mogoče obravnavati tudi v kontekstu finančnega učinka pri prestrukturiranju hrvaškega cestnega sektorja, v okviru katerega bodo z reprogramiranjem dolgov letno privarčevali 50 milijonov evrov samo pri obrestih.
Izraelska ponudba je "težka" nekaj več kot 400 milijonov evrov, vsebuje pa 10 enosedežnih in dve dvosedežni letali F-16. Med drugim bo Hrvaška v paketu dobila oborožitev za letala, kot tudi urjenje pilotov in tehničnega osebja ter logistično podporo v letalskem oporišču na zagrebškem vojaškem letališču Pleso.
Hrvaška bo z nakupom 12 izraelskih letal, ki so bila proizvedena konec 80. let prejšnjega stoletja, nadomestila še starejša ruska letala mig-21 iz časov nekdanje Jugoslavije. Prvi dve letali iz Izraela naj bi dobili leta 2020, ko bo Hrvaška predsedovala EU in praznovala 25. obletnico operacije Nevihta. Preostala letala pričakujejo do leta 2022.
