Predstavitev predloga zakona je Matić začel s citiranjem Ivana Cankarja, ki se je zavzemal za politično združevanje jugoslovanskih narodov. "Imeli smo dve Jugoslaviji, danes je več kot 27 let, da je ni, ostale pa so v naši neodvisni Sloveniji narodne skupnosti nekdanje Jugoslavije. Tu so, z nami živijo, imajo svojo kulturo in jezik. Te skupnosti so dobro integrirane," je dejal in po njegovi oceni bi bile še bolj vključene v slovensko družbo, ko bi jim pomagali, da uveljavljajo svoje pravice, svojo narodno identiteto in svoj jezik.
V tej smeri podpiranja teženj po ohranitvi identitete, svoje kulture in jezika gre tudi predlog zakona. Če bo zakon sprejet, bo to po 27 letih prvi predpis, ki v neodvisni Sloveniji ureja vprašanja narodnih skupnosti v nekdanji SFRJ. Predlog namreč po Matićevih besedah temelji na zavezah iz deklaracije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) v Sloveniji. Z deklaracijo, sprejeto februarja 2011, se je država zavezala, da bo narodnim skupnostim zagotovila stalno skrb, da bodo lahko ohranjale in razvijale svoje identitete, je dejal.
Podpredsednik sveta za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji in član Zveze zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti nekdanje SFRJ Ilija Dimitrievski je povedal, da zveza zvez letos praznuje 15-letnico organiziranega delovanja in 7. obletnico sprejema omenjene deklaracije. "Z delovanjem sveta smo predstavniki narodnih skupnosti nezadovoljni, z zakonom naj bi se to spremenilo," je dejal in dodal, da se svet soglasno strinja s predlogom zakona.
Ker je namen predstavitve predvsem informirati slovensko javnost o tem, zakaj je treba postaviti pravni okvir, ki bo urejal kolektivne pravice manjšinskih narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji, je znanstvena svetnica Vera Kržišnik-Bukić predstavila ozadje problematike. Vprašala se je, zakaj zakon namesto ustave.
V Sloveniji so po ustavi tri priznane avtohtone narodne manjšine, po njenih besedah pa jih imamo šest in še nemško. Politika tudi v 27 letih ni premogla zrelosti za ureditev tega področja na najbolj primeren način, to z ustavo, je dejala in poudarila, da je avtohtonost izum slovenske ustave leta 1991.
Znanstvenik Miran Komac je opozoril, da se pri predlogu zakona ne ve, na koga se določila nanašajo, in se zavzel za drugačno dikcijo oziroma za "nove narodne skupnosti ali manjšine ali novodobne narodne manjšine". S tem bi se po njegovem mnenju izognili izrazu "priseljenci".
Predstavitve se je na kratko udeležil tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, ki je izrazil solidarnost in podporo prizadevanjem za sprejem zakona. Moti ga izraz "novodobna manjšina". "Ne, so stare, nič nove. Nove so v tem, da jih država ni želela priznati," je poudaril.
Podporo zakonu sta izrazila poslanca Levice Matej T. Vatovec in DeSUS Uroš Prikl.