Horvat je nujno sejo odbora sklical ob 8. uri zjutraj. Predlagal je obravnavo dveh točk - poročilo predsednika vlade Mira Cerarja, ki opravlja tekoče posle, o sklepih vrha EU, ki je potekal prejšnji teden, želi pa tudi stališče vlade glede pobude za izgon ruskih diplomatov.
Horvat je ob napovedi sklica seje OZP na to temo v torek menil, da bi se morala tej pobudi pridružiti tudi Slovenija, z razpravo v odboru pa da želi predvsem doseči, da bi DZ dal navodilo vladi, kaj naj naredi. Po njegovem mnenju vlada, ki opravlja tekoče posle, ne sme v tem vprašanju narediti ničesar brez navodil DZ.
Na nasprotnem bregu od Horvata je zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle. Kot je dejal danes po seji stranke DeSUS, ki jo vodi, bi bilo treba še razčistiti, kaj se je dejansko zgodilo 4. marca v angleškem Salisburyju, ko sta bila z živčnim strupom napadena dvojni ruski agent Sergej Skripal in njegova hčer Julija. Velika Britanija trdi, da za tem napadom stoji Rusija, ta pa to zanika.
Erjavec je sicer menil, da je zadeva "precej bizarna", sam pa ne namerava predlagati nobenega ukrepa. Vendarle pričakuje razpravo na to temo na četrtkovi seji vlade.
Slovenija je ena redkih držav članic EU, ki se ni pridružila pobudi, da zaradi tega napada izžene ruske diplomate. Najprej je Velika Britanija izgnala 23 ruskih diplomatov, od ponedeljka pa se je tej pobudi pridružilo še 26 držav. Največ, 60 ruskih diplomatov bodo izgnale ZDA. 18 držav članic EU pa 59.
