V ponedeljek je diplomatsko akcijo izgona ruskih diplomatov zaradi ruske vpletenosti v napad z živčnim plinom v Veliki Britaniji usklajeno sprožilo 16 članic EU in še štiri članice Nata. Pridružile so se tudi Ukrajina, Makedonija in Avstralija.
Enajst članic EU pa se temu izrazu solidarnosti z Veliko Britanijo do torka ni pridružilo. Gre za Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Ciper, Grčijo, Irsko, Luksemburg, Malto, Portugalsko, Slovaško in Slovenijo.
Nekatere izmed njih so sicer že nakazale, da bi se lahko pridružile pobudi, med njimi Irska. Irski zunanji minister Simon Coveney je obljubil "ustrezno dejanje" za izraz solidarnosti "z našo najbližjo sosedo".
Danes je Irska to napoved tudi uresničila in odredila izgon enega ruskega diplomata, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Napad v Salisburyju ni bil samo napad na Veliko Britanijo, ampak tudi na mednarodni sistem, temelječ na pravilih, od katerega sta odvisni varnost in blaginja vseh nas," so ob tem zapisali na irskem zunanjem ministrstvu.
Belgija se je odločila, da bo izgnala enega diplomata. Premier Charles Michel je ob tem potrdil, da bo Belgija kot država gostiteljica zveze Nato izvršila odločitev zavezništva o izgonu sedmih ruskih diplomatov z misije pri Natu.
"Po usklajevanju s partnerji v EU in Natu se je Belgija odločila za odslovitev enega člana diplomatskega osebja na ruski misiji v Belgiji," je sporočil Michel. "Glede na težo dogodkov v Salisburyju in visoko verjetnost vpletenosti Rusije v ta napad je po našem mnenju ta ukrep povsem upravičen," je dodal v sporočilu za javnost. Ruskega veleposlanika bodo o odločitvi obvestili v 48 urah, oseba, ki jo ukrep zadeva, pa bo morala državo zapustiti v 14 dneh.
Tudi Slovaki naj bi razmišljali o tem, da bi se pridružili diplomatski akciji. "Razvoj položaja in tudi ruski odzivi na pozive držav EU - med njimi tudi Slovaške - bodo vplivali na naslednje korake, ki smo jih pripravljeni storiti v tem primeru," je sporočilo slovaško zunanje ministrstvo.
Slovaška je sicer podobno kot Slovenija v položaju rekonstrukcije vlade, le da se je v Bratislavi ta proces zdaj že zaključil, medtem ko se v Sloveniji šele dobro začenja s predvolilno kampanjo. Vendar čeprav ima Slovenija vlado, ki lahko zaradi odstopa premierja Mira Cerarja opravlja zgolj tekoče posle, to ne pomeni nujno, da se Slovenija zaradi tega ne more pridružiti diplomatskemu pritisku na Rusijo, so za STA pojasnili diplomatski viri.
EUobserver sicer ne polemizira tovrstnih dejstev, navaja le ponedeljkovo sporočilo slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, da je še prezgodaj za ukrepanje, ker da je treba najprej ugotoviti, kaj se je dejansko zgodilo v Veliki Britaniji. Izpostavlja pa bruseljski bilten dejstvo, da je Erjavec februarja gostil ruskega kolega Sergeja Lavrova v poskusu krepitve gospodarskih odnosov.
Tudi druge države v tej skupini, ki imajo močne vezi z Moskvo, so napovedale, da ne bodo storile ničesar. Pa čeprav so prejšnji teden podprle izjavo Evropskega sveta, da za napadom na ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo v britanskem Salisburyju 4. marca najverjetneje stoji Rusija in da ni verjetnega alternativnega pojasnila.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je skupaj z zunanjo ministrico Karin Kneissl pojasnil, da ne bodo sprejeli nobenih ukrepov na nacionalni ravni, ker da želijo "ohraniti odprte komunikacijske kanale z Rusijo". "Avstrija je nevtralna država in se ima za graditeljico mostov med Vzhodom in Zahodom," sta sporočila.
EUobserver sicer izpostavlja, da imajo avstrijski skrajno desni Svobodnjaki, ki sodelujejo v vladi, sklenjen sporazum o sodelovanju z rusko vladajočo stranko Enotna Rusija.
Na nevtralnost se kot trenutno predsedujoča Svetu EU sklicuje tudi Bolgarija, ki ima sicer močne poslovne povezave z ruskimi vlagatelji, navaja EUobserver.
Sodelovanje je zavrnila tudi malteška vlada, "ki je ustvarila na milijone evrov od prodaje potnih listov EU bogatim Rusom", izpostavlja EUobserver.
Dodaja utemeljitev malteške vlade, da ruskih diplomatov ne bodo izganjali, "ker je naša diplomatska misija v Moskvi zelo majhna in kakršen koli odgovor Rusije bi praktično povsem prekinil diplomatske odnose". So pa na Malti poudarili, da to vendarle "ne zmanjšuje naše podpore Veliki Britaniji in našim partnerjem za zagotavljanje varnosti".
Sodelovanje je zavrnila tudi grška vlada, v kateri je sicer tudi skrajno desna proruska stranka Anel. V Atenah so poudarili, da ne bodo nikoli ukrepali proti kaki stalni članici Varnostnega sveta Združenih narodov. Želijo si tudi več dokazov, kaj se je zgodilo v Veliki Britaniji, navaja EUobserver.
Prav tako je sodelovanje v akciji z izgonom ruskih diplomatov odklonil Ciper, ki ima v svojih bankah na milijarde evrov ruskega kapitala. Ciper je prav tako prodajal svoja državljanstva bogatim Rusom, še spominja bruseljski spletni bilten.
V skupini Rusiji naklonjenih članic EU je običajno tudi Madžarska, ki med drugim načrtuje gradnjo jedrske elektrarne skupaj z Rusijo. A tokrat se je Budimpešta pridružila diplomatski akciji in bo izgnala enega ruskega diplomata.
Skupno bo 16 članic EU izgnalo 31 ruskih diplomatov. Velika Britanija jih je že 23. Rusija je na drugi strani Londonu odgovorila z enakim ukrepom - izgonom 23 britanskih diplomatov. Enako napoveduje tudi zdaj, ko bodo morali ruski diplomati zapustiti več kot polovico evropskih članic.
