Predlagatelji, skupina državnih svetnikov s prvopodpisano Marijo Lah in interesna skupina delojemalcev, so menili, da so v zakonu nejasne in nedoločne opredelitve glede nedovoljenih praks in znatne tržne moči ter tudi glede kolektivne odgovornosti organov upravljanja in nadzora. Poleg tega je po njihovem mnenju nepravilno opredeljena ničnost pogodbe, saj bi moral biti razlog opredeljen v zakonu, ne pa da je prepuščen nadzornemu organu.
"Nedodelanost in posledično otežena izvedljivost, če že ne neizvedljivost, novele sili podjetja, na katere se nanašajo dikcije v 61.f členu, v iskanje novih poslovnih modelov, pri katerih se kot najenostavnejša rešitev kaže sprememba dobaviteljev - zamenjava domačih dobaviteljev s tujimi," je opozorila Lahova.
Drugi del pripomb predlagateljev se je nanašal na delovna razmerja. Novela namreč uvaja začasno ali občasno delo v kmetijstvu, ki pomeni odmik od podjemnih pogodb, s pogodbami civilnega prava se uvaja nova oblika dela, od katerega pa se bodo plačevali prispevki. Novela določa najdaljšo dolžino trajanja začasnega dela, in sicer 120 dni za delodajalca in 90 dni za delavca, za nekatere oblike začasnega dela je predvidena tudi 25-odstotna posebna obdavčitev.
Kot je dejala Lidija Jerkič, novela predvideva sklepanje pogodb civilnega prava v primerih, ko bi se morale pogodbe o delovnem razmerju, pogodbe z elementi delovnega razmerja pa bi lahko urejal le zakon o delovnih razmerjih. "Položaj delavcev je po teh pogodbah slabši ... in zakon bo pripomogel k dodatni prekarizaciji delovnih razmerij in socialnemu dampingu," je prepričana.
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša je na drugi strani zatrdila, da so določbe glede nedovoljenih praks in odgovornosti vodstev podjetij dovolj jasne in določne, ter zanikala, da bi bila novela neskladna z ustavo. Zakon po njenih besedah ureja odnos med ekonomsko bistveno močnejšo stranjo (trgovci) in šibkejšo stranjo (kmetje, dobavitelji).
Glede nove oblike dela je poudarila, da bo veljala le za delo v hmeljarstvu, sadjarstvu, vinogradništvu in pridelavi zelenjave, kjer je delo izrazito odvisno od vremena in ga je nemogoče vnaprej načrtovati. Pri tem delu, je dodala, bodo delavci zaščiteni, saj bodo morale biti med drugim upoštevane zahteve glede varnosti in zdravja pri delu ter počitka, določene bodo najnižje urne postavke, delo bo tako za delodajalca kot delojemalca omejeno. Vsega tega vrednotnice ne nudijo, je dodala.
Državni svetniki, ki so razpravljali, so večinoma podprli zakon in opozorili na že tako težaven položaj slovenskih kmetov, tako glede razmer za kmetovanje kot v živilski verigi. Cveto Zupančič je med drugimi poudaril, da je uvedba tovrstnega dela nujna, če želimo sploh ohraniti kmetije, pomembna pa da je tudi za varnost delavcev, saj da se je večino tovrstnega dela sedaj opravilo na črno.
