S predlogom novele bi po navedbah Branka Grimsa (SDS) med drugim določili, da mora tujec, ki želi vstopiti v Slovenijo, pri pristojnemu organu takoj izraziti namen za vložitev prošnje za azil in navesti razloge za to, prošnjo pa nato vložiti v treh dneh.
Določili bi tudi, da se tujcu status mednarodne zaščite ali subsidiarne zaščite ne prizna, v kolikor obstaja utemeljen sum, da je na območju Slovenije storil kaznivo dejanje ali če mu je druga država EU izrekla ukrep izgona.
V dopoldanski predstavitvi stališč poslanskih skupin je Zvonko Lah (NSi) napovedal podporo predlogu. "Ne smemo privoliti v koncept nenadzorovanega priseljevanja v EU. Migrantom je treba reči ne, pomagati pa je treba pravim beguncem, ki pa jih je malo," je dejal.
Na drugi strani so proti noveli nastopili v vladi, poslanskih skupinah koalicije in Levici. Marko Ferluga (SMC) je podobno kot v svojem mnenju vlada opozoril, da bi sprejetje predloga pomenilo kršitev konvencije o statusu beguncev, ki je temeljni mednarodni akt za zaščito beguncev.
"Slovenija se je pred časom znašla pod migracijskim pritiskom, a je kljub visokemu številu oseb, ki so prečkale državo, prošnje za azil vložilo le malo ljudi, prav tako se pri nas v tem času ni zgodilo nič posebnega. Zato spreminjanje zakona v tem trenutku ni potrebno," je razlog, zakaj so v DeSUS proti noveli, navedel Benedikt Kopmajer.
Bojana Muršič (SD) je opozorila, da so migracije del sodobnega sveta ter "izziv 21. stoletja, Slovenije, Evrope, Sveta". "Ta novela k reševanju tega globalnega izziva ne prispeva popolnoma nič," je dejala.
Matej T. Vatovec (Levica) pa je ocenil, da je bila azilna zakonodaja na predlog vlade v tem mandatu že popravljena, in sicer na minimum, ki ga še dopušča mednarodna zakonodaja. Za predlagano novelo SDS je ocenil, da je "v sramoto humanitarnemu in azilnemu pravu".
