Kot je v predstavitvi resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu povedal državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar, je program razdeljen na pet sklopov strateških ciljev. Ti so usmerjeni v zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, v spodbujanje kulture preventive v delovnem okolju in upoštevanje raznolikosti delavcev, v zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, ki delajo v novih oblikah dela in zaposlovanja, ter v spodbujanje socialnega dialoga na tem področju.
Resolucija predvideva konkretne nosilce posameznih ukrepov in finančne okvirje. Predvideni so triletni akcijski načrti, po koncu katerih je predvideno vrednotenje.
Po besedah Saše Tabakovića (SMC) je resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja potrebna, saj se pojavljajo novi poklici, z njimi pa nova tveganja, ki terjajo nov premislek na tem področju. Tudi zato, ker je število nezgod na delu še vedno visoko, je dejal. Iz podobnih razlogov po besedah Marije Bačič resolucijo podpirajo v SD.
Po mnenju Uroša Prikla (DeSUS) gre pri resoluciji za pomemben strateški dokument, ki vsebuje nadaljnjo vizijo, kako naj bo oblikovano delovno mesto. Resolucijo ocenjuje kot dobro in relativno ambiciozno.
V SDS po besedah Marijana Pojbiča cilje podpirajo, a dvomijo, da bodo dejansko doseženi. "Vlada v odhajanju je ves mandat dokazovala, da je nagnjena k razmišljanju, zaškripalo pa je v praksi. Od lepih besede, etike in morale ni ostalo nič, zato je naše zaupanje v implementacijo dokumenta nizko," je dejal.
V Levici soglašajo, da potreba po novem strateškem dokumentu na področju varnosti in zdravja pri delu obstaja, a jih po besedah Mihe Kordiša moti, da v njem ni govora tudi o problematiki "prisilnega samozaposlovanja in prikritih delovnih razmerjih".
Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Jožice Maučec Zakotnik predstavlja strateški dokument, ki bo pomembno vplival na organizirano skrb za duševno zdravje Slovenk in Slovencev, s tem pa celotne družbe.
Resolucija po njenih besedah vključuje celostni pristop, od promocije in varovanja duševnega zdravja, do programov za destigmatizacijo duševnih motenj, zgodnjo diagnostiko, interdisciplinarno in medresorno obravnavo ter rehabilitacijo oseb s težavami v duševnem zdravju.
Predlogu resolucije niso nasprotovali v nobeni od poslanskih skupin, je pa Nada Brinovšek iz SDS izrazila nekaj pomislekov, med drugim tudi glede finančnih virov. Zmotila jo je določba, da bo izvedba odvisna od zmožnosti državnega proračuna.
