Država bi na podlagi uvedbe tega predloga zakona v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi v državnih proračunih za obdobje 2020-2026 zagotovila dodatnih 122,6 milijona evrov.
S predlaganim zakonom bi zagotavljali enakomeren razvoj na področju kulture, dostopnost do kulturnih dobrin in nadaljnjo izvedbo tistih programov v kulturi, za katere je treba nujno zagotoviti sredstva. Sredstva bi bila med drugim namenjena sanaciji najbolj ogroženih in najpomembnejših enot kulturne dediščine, ureditvi osnovnih prostorskih pogojev za nekatere osrednje javne zavode s področja kulture, gradnji infrastrukture za slovenski jezik v digitalnem okolju in odkupom predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.
Kot je na seji DZ povedal Matić, je bilo področje kulture v zadnjem obdobju močno prikrajšano tako v finančnem kot organizacijskem smislu, še posebej po koncu leta 2013, ko je prenehal veljati tretji zakon o kulturnem evru, naslednji pa leta 2014 zaradi varčevalne politike preteklih vlad ni bil sprejet.
Spomnil je, da je bilo ministrstvo za kulturo, kljub temu, da vlada obrača trend financiranja navzgor, neuspešno pri sprejemu novega tovrstnega zakona. Na začetku svojega mandata je predlog zakona o kulturnem evru neuspešno v usklajevanje poslala takratna ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Ministrstvo za kulturo pod vodstvom Toneta Peršaka je nato ponovno poskusilo uskladiti zakon s koalicijskimi partnerji, a prav tako neuspešno.
V predstavitvi poslanskih stališč so podporo predlogu zakona izrazili vsi poslanci, čeprav je bilo slišati tudi očitke o nabiranju političnih točk.
Splošno razpravo o zakonu so poslanci opravili v petek v sklopu redne marčevske seje.