Ljubo Žnidar je v imenu poslanske skupine SDS kot predlagatelja uvodoma spomnil, da izkušnje iz preteklosti kažejo, da v Sloveniji za izvedbo vseh potrebnih postopkov in pripravo programov in projektov za črpanje sredstev EU potrebujemo veliko časa, pri tem pa se soočamo z raznimi težavami, ki si jih v pomembnem delu sami povzročimo.
Kljub temu Žnidar dosedanje črpanje sredstev EU ocenjuje kot uspešno, a ob pričakovanih precejšnjih spremembah strukture večletnega proračuna in metodologije razdelitve sredstev po 2020 v poslanski skupini SDS pozivajo k pripravi čim bolj konkretnih stališč in pa k čimvečji prožnosti in spretnosti, da si sami sebi ne bomo postavljali preveč ovir.
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Igor Mally, ki je zadolžen za pripravo na pogajanja o naslednjem večletnem proračunu EU, je spomnil, da bo pogajalski proces stekel po tistem, ko bo Evropska komisija 2. maja predstavila zakonodajni predlog.
Sledili bodo najprej pogovori na strokovni ravni, prava politična pogajanja pa se bodo verjetno začela šele z oktobrskim vrhom EU. Cilj Evropske komisije ob podpori Evropskega parlamenta je, da se pogajanja končajo čim prej, še pred spomladanskimi evropskimi volitvami.
To pomeni, da bi se morala pogajanja med članicami EU končati že januarja 2019, kar je po Mallyjevih besedah zelo ambiciozno. Pogajanja za večletni proračun 2007-2013 so trajala 29 mesecev.
Tokratna pogajanja bodo povrh vsega še zelo zahtevna in kompleksna, saj je ob pomembnih novih dejavnikih, kot so izstop Velike Britanije iz EU, spremenjene varnostne razmere, učinki množičnih migracij, odpravljanje posledic gospodarske krize in krepitev gospodarske konkurenčnosti Evrope, ter ob vzporedni razpravi o poglabljanju območja evra pričakovati pomembne strukturne spremembe.
Ob pokrivanju izpada zaradi brexita bo tako treba več denarja nameniti za omenjene nove izzive. Zato je ob pričakovanem upadu razpoložljivih sredstev pričakovati manj denarja za skupno kmetijsko politiko in evropsko kohezijsko politiko ter reformi obeh politik.
Obenem bo prišlo tudi do spremembe metodologije razdelitve kohezijskih sredstev, pri čemer se napoveduje prerazporeditev denarja v regije, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela.
V luči vsega tega in dejstva, da bo Zahodna Slovenija presegla povprečje EU, je realno pričakovati, da bo Slovenija po 2020 deležna manj kohezijskih sredstev kot doslej.
Temeljna izhodišča Slovenije so zato, da si Slovenija prizadeva za ambiciozen večletni okvir, ki presega en odstotek bruto nacionalnega dohodka 27 preostalih članic EU, kar je nekje med stališči Evropske komisije in velikih neto plačnic v evropski proračun, da podpira več sredstev za nove izzive, da želi ohranitev ključne vloge kohezijske politike ter da kot ključno izpostavlja postopnost pri zmanjševanju nacionalnih kosov skupne evropske pogače.
Vlada je po Mallyjevih besedah predstavnikom komisije in članic že predstavila slovenska izhodišča ter tudi slovenske predloge, da bi specifike Slovenije čim bolje naslovili. Po objavi predloga Evropske komisije pa bo vlada tega temeljito proučila in naredila konkretne izračune ter nato v DZ poslala predlog konkretnih stališč.
Ministrica, pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj je Mallyja dopolnila, da tradicionalne vsebine iz kohezijske politike izginjajo, Evropska komisija pa si ob financiranju novih izzivov prizadeva, da bi iz srednje in vzhodne Evrope sredstva preselili na zahod in jug Evrope.
Naš cilj mora biti v tej luči maksimiranje sredstev za Slovenijo, je povedala Smerkoljeva, ki opravlja tekoče posle. Mally je k temu dodal, da smo že v pogajanjih za prejšnji dve večletni obdobji pokazali, da to znamo.
Je pa ministrica opozorila, da se bo evropska kohezijska politika v vsakem primeru spremenila, Slovenija, ki je veliko razvojnih zgodb temeljila na kohezijskih sredstvih, pa bo morala opraviti razpravo, kje v integralnem proračunu zagotoviti sredstva za tiste politike, za katere sredstev EU ne bo več.
Treba bo tako odpreti tudi razpravo o strukturi proračunske porabe in se naučiti razvojnega načrtovanja. Pri tem razmišljanju ji je pritrdila poslanka SMC Vojka Šergan.
Žnidar je ob tem opozoril še na podedovano stanje neskladne razvitosti Slovenije, saj je Zahodna Slovenija že na povprečju EU, Vzhodna Slovenija pa le pri okoli 69 odstotkih.
Podpredsednik Skupnosti občin Slovenije Ivan Žagar je v tej luči poudaril, da je treba za vzhodni del Slovenije ohraniti primarno vlogo nepovratnih sredstev pred povratnimi in še vedno zagotoviti nujno financiranje osnovne infrastrukture.
Vlado sta odbora na koncu pozvala, naj oblikuje jasno stališče in pogajalske smernice ter o njih poroča DZ.
