Skupina svetnikov s prvopodpisanim Borisom Šuštaršičem meni, da spremenjena ureditev na področju športnih stav ne bo prinesla napovednih učinkov, temveč bo poslabšala stanje na sicer urejenem področju iger na srečo. Uzakonjena liberalizacija bo imela po njihovem mnenju negativen vpliv na financiranje invalidskih, humanitarnih in celo športnih organizacij iz naslova koncesijskih dajatev.
"Neizogibna posledica odprtja trga stav je dvig skladov za dobitke, kar posledično pomeni manj koncesijskih dajatev. Sprejeti zakon predstavlja preveliko tveganje, da bi se porušil sistem dolgoročnega in stabilnega financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij," so navedli.
Novemu zakonu o nepremičninskem posredovanju očitajo, da prinaša neusklajenost zakonskih rešitev, na kar po mnenju skupine svetnikov kaže tudi veliko število dopolnil, ki jih je odbor sprejel ob obravnavi predloga zakona. S tem se je bistveno vplivalo na konsistentnost zakonskih rešitev in povzročilo dodatne nejasnosti, ki bodo povzročale "izjemne težave pri izvajanju zakona".
"Rezultat zakonodajnega postopka je tako zakon, ki bo na trg vnesel številne težave zaradi nejasnih določb, zaradi česar je bila druga obravnava predloga zakona za daljši čas prekinjena. Na koncu pa je bil zakon kljub vsemu potrjen, ob tem pa je bil še dodatno poslabšan s sprejetjem nekaterih dodatnih neargumentiranih amandmajev," je poudarila skupina svetnikov s prvopodpisanim Šuštaršičem.
Zakon naj bi negativno vplival na pravno varnost vseh deležnikov v prometu z nepremičninami in bistveno povečal tudi število sodnih sporov. Poudarili so tudi, da so nekatere rešitve zakona neustavne, med drugim omejitev višine dejanskih stroškov nepremičninskih družb in omejitev najvišjega dovoljenega plačila za posredovanje.
Predlagatelji poleg tega menijo, da novela zakona o kmetijstvu z ureditvijo začasnega in občasnega dela povzroča popolnoma nesistemski pristop urejanja trga dela in pravic delavcev v Sloveniji. Šlo naj bi namreč za drobljenje pravne ureditve delovnih razmerij, ki nima nikakršne dejanske podlage. "Ima pa za posledico bistveno zmanjšano pravno varnost ljudi, ki bodo delo opravljali," so zapisali v predlogu.
Menijo, da bodo delavci, ki bodo delo opravljali na podlagi teh določb, precej cenejši od tistih, ki delo opravljajo na podlagi sklenjenih pogodb o zaposlitvi. Ob tem so opozorili, da se začasno in občasno delo lahko v Sloveniji opravlja že danes.
