Velenjski župan je namreč pred časom na predsednike republike, vlade, DZ in DS naslovil pismo, v katerem jih opozarja na hitro naraščajoče število priseljencev v Sloveniji. Pozval jih je k vzpostavitvi celostnega in medresorsko usklajenega pristopa ter sistemskih rešitev na ravni države in pripravi zakonodajnih podlag na tem področju.
Kot je zapisal Kontič, se lokalne skupnosti soočajo s hitro naraščajočim številom priseljencev ter intenzivno rastjo deleža tujcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji. Reševanje teh izzivov po njegovem mnenju ni več v pristojnosti zgolj lokalne skupnosti, pač pa se mora država lotiti vzpostavitve celostnega in medresorsko usklajenega pristopa ter sistemskih rešitev.
Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) pa so ob pregledu ukrepov vključevanja tujcev v slovensko družbo ocenili, da se je v Sloveniji v zadnjih desetih letih na tem področju sistemsko naredilo zelo veliko. Ob tem pa so opozorili, da je za uspešno vključevanje priseljencev bistvenega pomena vključujoče okolje, predvsem lokalno. Da bi bili ukrepi vključevanja učinkoviti, je treba upoštevati, da država ne more zagotoviti implementacije ukrepov na lokalni ravni, so zapisali.
Največji del socialnega in kulturnega vključevanja je namreč odvisen od lokalnega okolja, so poudarili. Ministrstvo tako že več let z objavo javnih razpisov za posamezna bolj obremenjena območja spodbuja aktivno vključitev lokalnih nevladnih in drugih civilnih organizacij k izvajanju programov, ki bi pripomogli k boljši vključitvi priseljencev v lokalno okolje, so navedli.
Dodali so še, da je ministrstvo z izvajanjem programov vključevanja za priseljence začelo leta 2008, ko so začeli izvajati brezplačne programe učenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo. Od septembra 2012 programi učenja slovenskega jezika in spoznavanja družbe potekajo na podlagi enotnega programa Začetna integracija priseljencev. Tega se je v prvih petih letih udeležilo že več kot 6500 tujcev, izvajajo pa ga v 34 slovenskih krajih, so dodali.
MNZ krije tudi stroške prvega opravljanja preizkusa znanja iz slovenskega jezika državljanom tretjih držav, prav tako pa sofinancira tudi druge programe medsebojnega poznavanja in razumevanja s slovenskimi državljani na lokalni ravni, so še navedli. Izpit iz slovenskega jezika je v letu 2017 opravilo 771 tujcev.
Med projekti, ki so jih sofinancirali, so omenili tudi pripravo priročnika za lažje sporazumevanje v zdravstvu, programe za specifične ciljne skupine priseljencev ter programe medkulturnega dialoga. Kot enega od sistemskih ukrepov so na ministrstvu izpostavili tudi ustanovitev sveta za integracijo tujcev.
