Med ovadenimi zaradi Trga Leona Štuklja, kjer je najbolj izstopala pogodba med Mestno občino Maribor in Mariborskim vodovodom, ki je večino poslov neposredno oddal podizvajalcu Nigradu, ta pa naprej drugim izvajalcem, je bilo leta 2013 pet ljudi, med njimi tudi nekdanji župan Franc Kangler.
Pozneje so bili osumljeni le še trije, nato je bivši direktor Nigrada Srečko Hvauc na zatožni klopi sedel sam. A je sodišče tudi njega pravnomočno oprostilo.
Prenova trga je v javnosti precej odmevala že kmalu po začetku gradnje, ko je cena investicije poskočila s prvotnih 1,5 milijona evrov na 3,5 milijona. Uradno so bili krivi nepričakovani zapleti pri prestavitvah komunalnih vodov, kar za tožilstvo ni bilo sporno, pač pa je v poslu prepoznalo kršitev načela javnega naročanja, učinkovitosti in gospodarnosti.
Tožilstvo je v obtožnem predlogu navedlo, da bi moral Nigrad pri oddaji posla podizvajalcem upoštevati določila zakona o javnem naročanju, a ker podjetje tega ni storilo, je tožilstvo Hvaucu in njegovemu predhodniku v Nigradu Silvu Plesniku očitalo zlorabo uradnega položaja. Poleg njiju je takrat na zatožni klopi sedel še nekdanji Kanglerjev svetovalec za investicije Emanuel Čerček.
Mariborsko okrožno sodišče očitkom tožilstva ni pritrdilo in je vse tri oprostilo. Čeprav je sodnik Boštjan Polegek v obnovi trga zaznal kršitev zakona o javnih naročilih, je presodil, da ni šlo za kaznivo dejanje, temveč kvečjemu za prekršek.
Tožilstvo se je pritožilo, pol leta pozneje so višji sodniki oprostilno sodbo za Hvauca in Plesnika razveljavili. V delu, ki se je nanašal na Čerčka, se tožilstvo ni pritožilo. V ponovljenem sojenju je na zatožni klopi Hvauc sedel sam, ker so očitki zoper Plesnika že zastarali.
Tudi v drugo je Polegek Hvaucu izrekel oprostilno sodbo. Tožilstvo, ki je zatrjevalo, da je Hvauc zlorabil položaj na način, da je podizvajalcem omogočil nepremoženjsko korist v obliki opravljenega dela, pa se je ponovno pritožilo. A so višji sodniki pritrdili Polegeku, da tožilstvu ni uspelo dokazati, da je Hvauc, ko je brez oddaje javnega naročila sklenil pogodbo s podizvajalci in s tem ravnal v nasprotju z zakonom o javnem naročanju, to storil z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil korist.
