A dopolnitev ustavnega zakona ne rešuje vprašanja, na kakšen način naj država povrne škodo NLB, ki jo je ta utrpela z izvršbami oz. morebitnimi novimi ter z izplačilom pravnomočnega zahtevka hrvaških sodišč. Za nove zahtevke bi lahko država sprejela sklep, da jih poravna sama iz sklada za nasledstvo, za že nastalo škodo pa država NLB ne more kar "vrniti denarja", saj bi morala priglasiti državno pomoč pri Evropski komisiji.
Nerešeno vprašanje prenesenih deviznih vlog varčevalcev v nekdanji LB je po stališču Slovenije stvar nasledstva po nekdanji skupni državi. S sporazumom z Mokric iz leta 2013 je to priznala tudi Hrvaška, ki pa je nato vprašanje opredelila kot spor med bankami in tako sodišča na Hrvaškem nadaljujejo sodne postopke proti LB oz. NLB.
Po dostopnih podatkih so hrvaška sodišča doslej končala štiri postopke. Eden je bil končan v prid NLB, trije v škodo. V enem primeru so zahtevek od NLB izterjali z izvršbo, drugi tožbeni zahtevek v pravnomočni sodbi iz novembra lani v višini 1,5 milijona evrov je NLB plačala, v primeru tretjega v višini približno pol milijona evrov z obrestmi pa naj bi po pravnomočnosti že tekle zamudne obresti.
Ker obstaja realna možnost, da Hrvaška po pravnomočnih sodbah izterja zahtevek z zaplembo premoženja NLB na Hrvaškem, SDS in NSi predlagata, naj temu sledi kompenzacija z izterjavo premoženja od hrvaških družb v večinski državni lasti prek slovenske finančne uprave. Predlog zahteva odgovore in mnenja pravnikov, na katere čakajo tako vlada kot ostale parlamentarne stranke.
Upokojeni ustavni pravnik Ciril Ribičič je za Finance povedal, da predlog krši slovensko ustavo vsaj v pravici do lastnine in pravici do nepristranske obravnave. "Amandma poraja velik dvom o skladnosti s samo naravo slovenske ustave, z njegovo združljivostjo z evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti in še posebej pa s pravom EU," je dodal pravnik Matej Avbelj.
"Dejstvo je, da Hrvaška krši mednarodne sporazume, vendar pa to ne pomeni, da mora Slovenija vračati z enako ustavno in mednarodnopravno spornimi povračilnimi ukrepi. Veste, to pomeni vojno. Za začetek gospodarsko," je še med drugim za časnik opozoril Ribičič.
Parlament lahko tako zaščiti slovensko premoženje, ki ga ima država v NLB. A za to bosta potrebni dve seji ustavne komisije in dve izredni seji DZ, prvi dve za sprožitev ustavnega postopka in drugi dve za potrjevanje vsebine. Časa ni veliko, ker so pred državo parlamentarne volitve, katerih datum še ni znan. V DZ ocenjujejo, da je izpeljava sej možna, če volitve ne bodo pred 27. majem.
Vlada pa bo morala poiskati še rešitev, kako izpeljati postopke, da bosta z njimi soglašali Evropska centralna banka (ECB), ki neposredno nadzoruje NLB, in Evropska komisija, ki je proti Sloveniji sprožila "poglobljeno preiskavo", ker ta lani ni izvedla vsaj delne privatizacije banke, k čemur se je zavezala 2013 v zameno za odobreno državno pomoč banki.
Tako je pred dnevi ministrica za finance Mateja Vraničar Erman dejala, da se mora to, da bi se NLB zniževalo ekonomsko vrednost, preprečiti s "sklopom številih ukrepov" in da je ustavni zakon lahko le eden pomembnih elementov te zaščite, ne more pa biti edini. Povedala je tudi, da je Slovenija na ravnanja Hrvaške v povezavi z NLB opozorila tudi zunanje deležnike, to je ECB in Evropsko komisijo.
Komisija je po neuradnih navedbah Financ v petek državo opozorila, da mora izpeljati privatizacijo NLB. Če je ne bo, ji žuga, bodo državna jamstva NLB za vračilo odškodnin hrvaškim varčevalcem LB šteta za nedovoljeno državno pomoč. ECB pa naj bi banko opozorila, da ta po lanskem rekordnem dobičku državi ne bo mogla izplačati dividend, ker lahko obveznosti, ki se ji obetajo, preveč zarežejo v njeno kapitalsko ustreznost.
Vlada je pred dnevi Slovenskemu državnemu holdingu naložila, naj v NLB zagotovi spoštovanje sklepa vlade, da izpolnjevanje sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog ni zakonito, izvedbo ukrepov, da se prepreči oz. omeji možnost izterjav in nezakonitih posegov za NLB na Hrvaškem, in naj ugotovi odgovornost za plačilo ene od sodb.
NLB na Hrvaškem že zmanjšuje premoženje v skladu z vladnim sklepom iz leta 2014 in v skladu z zahtevami Evropske komisije. Tako je njeno lizinško podjetje v postopku likvidacije, ima pa v lasti zemljišča in sklad, prek katerega izplačuje pokojnine hrvaškim upokojencem za službovanje v Sloveniji. O tem, na koliko je ocenjeno premoženje banke v tej državi, uradnih podatkov ni.
Država je zaradi nerešenega vprašanja nasledstva po nekdanji skupni državi ustavni zakon sprejela sredi leta 1994. Ker je takrat LB in Kreditni banki Maribor grozila sprožitev solidarnostne klavzule in klavzule o navzkrižni odgovornosti, po kateri bi lahko njuno premoženje zasegle tuje banke upnice, je ustanovila novi pravni entiteti NLB in Novo KBM, ki pa nista pravni naslednici LB in Kreditne banke Maribor.
