Nemška policija je Puigdemonta aretirala v nedeljo na nemški avtocesti v zvezni deželi Schleswig-Holstein v bližini meje z Dansko na podlagi evropskega pripornega naloga. Bivši katalonski voditelj se je vračal v Belgijo, kjer živi v prostovoljnem izgnanstvu od oktobra lani. V Bruselj se je zatekel pred obtožbami španskega sodstva zaradi upora in vstaje, zaradi česar mu grozi 30-letna zaporna kazen.
Puigdemont se je v Belgijo vračal s Finske, kjer je imel pogovore v tamkajšnjem parlamentu in v petek na univerzi v Helsinkih predavanje. Finska je sicer sporočila, da bo upoštevala španski zaporni nalog, a je očitno odločitev prišla prepozno.
Puigdemonta bodo v ponedeljek privedli pred sodnika občinskega sodišča. Postopek naj bi služil izključno preverjanju njegove identitete. Ali ga bodo odpeljali v pripor za izročitev, je v rokah višjega deželnega sodišča v nemški zvezni deželi Schleswig-Holstein. O morebitni izročitvi španskim organom pa naj bi odločalo generalno tožilstvo omenjene nemške zvezne dežele.
Puigdemntov odvetnik Paul Bekaert sicer je izrazil prepričanje, da bodo Puigdemonta pogojno izpustili na prostost. Ostale podrobnosti še niso znane.
Nemški tednik Focus je ob tem poročal, da naj bil Puigdemont ves čas pod drobnogledom španske obveščevalne službe. Ko se je odpravil s Finske proti Nemčiji, so španski organi s tem seznanili tudi schengenski informacijski oddelek nemških kriminalistov, ki je nato odločilne podatke posredoval deželni policiji.
Katalonska gibanja in stranke, ki zagovarjajo samostojnost Katalonije, so po njegovi aretaciji nemudoma pozvale k protestom. V različnih katalonskih mestih načrtujejo protestne pohode, prav tako naj bi pripravili blokade avtocest in glavnih prometnih povezav.
V katalonski prestolnici Barcelona se je nedeljskih protestov udeležilo več tisoč ljudi. Številni med njimi so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP nosili katalonske zastave. Protesti so se v Barceloni začeli na glavnem bulvarju Las Ramblas, nato pa so protestniki krenili pred pisarno Evropske komisije v mestu.
Katalonski poslanec skrajno leve stranke CUP Carles Riera je kritiziral "protidemokratično zatiranje španske države" in zahteval od Nemčije, "naj ne postane podaljšana roka španske represije in naj na svobodo izpusti Puigdemonta", poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Nemške oblasti je kritiziral tudi poslanec Puigdemontove JxCat Quim Torra in prijetje Puigdemonta označil kot "odgovornost celotne Evropske unije".
Albert Rivera, vodja španske desnosredinske liberalne stranke Ciudadanos, je medtem aretacijo pozdravil.
"Končno se je končal beg pučista. Oseba, ki je poskusila spodkopati evropsko demokracijo, se postavila nad demokratične zakone, ogrozila mirno sobivanje in zato zlorabila javna sredstva, ne more uživati svobode. Pravosodje je naredilo svoje delo," je na Twitterju zapisal Rivera.
V Kataloniji so že v petek pripravili demonstracije proti prijetju 13 vodilnih zagovornikov katalonske samostojnosti, ki ga je odredilo špansko vrhovno sodišče v Madridu.
Škotska policija je le nekaj ur po Puigdemontovi aretaciji sporočila, da se Ponsatijeva, ki jo španske oblasti prav tako iščejo zaradi lanskoletnega spodletelega referenduma o samostojnosti Katalonije, dogovarja o pogojih za svojo predajo. "Opravili smo številne preiskave, da bi jo izsledili in sedaj je z nami navezal stike njen zagovornik, ki pripravlja dogovor za gospo Ponsati, da bi se predala policiji," so sporočili s škotske policije.
Špansko vrhovno sodišče je v petek izdalo mednarodne zaporne naloge za Ponsatijevo in drugimi vodilnimi zagovorniki katalonske samostojnosti, vključno za Puigdemonta.
Španska vlada je Puigdemonta odstavila konec oktobra lani. Pred tem je potekal referendum o samostojnosti Katalonije, ki ga je Madrid označil za nezakonitega, ter odločitev o samostojnosti te španske pokrajine. Nemudoma po odstavitvi se je Puigdemont zatekel v Bruselj.
Španske oblasti so po odstavitvi katalonske vlade tudi prevzele upravljanje te avtonomne španske pokrajine. Na decembrskih regionalnih volitvah so nato znova zmagali zagovorniki neodvisnosti, ki imajo v katalonskem parlamentu večino. Ker Puigdemontu ob morebitni vrnitvi v Španijo grozi aretacija, je sprva želel voditi Katalonijo kar iz tujine, nato pa se je odpovedal vnovični kandidaturi za predsednika Katalonije.
Špansko pravosodje z izdajo več zapornih nalogov proti vodilnim zagovornikom katalonske samostojnosti blokira sestavo nove katalonske vlade. Regionalni parlament v Barceloni je tako v soboto prekinil izvolitev Jordija Turulla za novega katalonskega predsednika, saj so ga dan prej prijeli. Ustavno sodišče je namreč že prej razsodilo, da mora biti kandidat fizično prisoten na volitvah.
Predsednik katalonskega parlamenta Roger Trorrent medtem vztraja pri volitvah. "Ne bom miroval, dokler vas ne vidim na svobodi," je sporočil svojim zaprtim kolegom.
