Kot je uvodoma povedal Matić, je bilo področje kulture v zadnjem obdobju močno prikrajšano tako v finančnem kot organizacijskem smislu, še posebej po koncu leta 2013, ko je prenehal veljati tretji zakon o kulturnem evru, naslednji pa leta 2014 zaradi varčevalne politike preteklih vlad ni bil sprejet.
Spomnil je, da je bilo ministrstvo za kulturo, kljub temu, da vlada obrača trend financiranja navzgor, neuspešno pri sprejemu novega tovrstnega zakona, na podlagi katerega bi se med drugim zagotovilo dodatna namenska sredstva za sanacijo najbolj ogroženih in najpomembnejših enot kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture.
Kot je še povedal, bi na podlagi tega zakona država v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi v državnih proračunih zagotovila dodatnih 112,6 milijona za obdobje 2020-2026.
Vlada se po besedah ministra, ki opravlja tekoče posle, Toneta Peršaka zaveda dejstva, da se v zadnji letih ni vlagalo v kulturno infrastrukturo in obnovo kulturne dediščine, razen v najbolj nujna vzdrževalna dela. Zakon pa se dotika tudi nekaterih naložb, ki so razvojne za področje kulture, zato je z vidika ministrstva nujen.
V zvezi z večkrat slišanimi očitki, da pretekli zakoni niso bili realizirani v omembe vredni meri, pa je povedal, da je ta zakonski predlog boljši, saj predvideva drugačen pristop. Pri prejšnjih zakonih so bila sredstva vnaprej rezervirana za določene projekte, ki nato v mnogih primerih iz različnih razlogov niso bili uresničljivi. Ta predlog pa zlasti pri občinskih investicijah predvideva javne razpise.
Marija Antonija Kovačič (DeSUS) je uvodoma spomnila na predlog zakona o kulturnem evru, ki ga je na začetku svojega mandata v usklajevanje poslala takratna ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, a se je zataknil v predalu stranke predlagatelja in ministrstva za finance. Minister je nato zakon ponovno poskušal uskladiti s koalicijskimi partnerji, a neuspešno. Zato jo je zanimalo, od kod sedaj zelena luč vlade poslanskemu predlogu in ali gre zgolj za preračunljiv poskus nabiranja političnih točk. Kot je še povedala, bodo poslanci DeSUS na koncu glasovali po lastni presoji.
Marija Bačič (SD) je spomnila, da je bilo od leta 1999 do leta 2013 na podlagi tega zakona v državnih proračunih za slovensko kulturo dodatno zagotovljenih 95 milijonov evrov. Sami menijo, da je lahko s predlaganim zakonom dosežen pomemben napredek ne le v obnovi zgradb, ampak zlasti v izboljšanju pogojev za kulturno udejstvovanje prebivalk in prebivalcev, zato bodo zakon podprli.
Tudi Franc Trček (Levica) je napovedal podporo predlogu zakona v prvem branju. Se pa ob tem po njegovih besedah postavljata dve pomembni vprašanji: ali bo sploh prišlo v tem mandatu do glasovanja o njem in kakšna bo dejanska realizacija sredstev iz tega zakona.
Anita Koleša (SMC) zakon vidi kot oprijemljiv obet za boljše čase za kulturo. Kot je povedala, je glede na okrevanje gospodarstva ter boljšo javnofinančno situacijo njihova nesporna odgovornost, da poskrbijo za področje kulture, ki je bilo v zadnjem obdobju močno prikrajšano, zato bodo zakon podrli.
Nada Brinovšek (SDS) je menila, da je potrebno začeti z novim investicijskim ciklom, ki je bil po letu 2008 v veliki meri prekinjen. Predlagani zakon po njenih besedah prinaša pozitivne rešitve, je pa odprtih tudi več vprašanj in dilem, predvsem bodejo v oči številke, ki so zlasti na področju lokalnih skupnosti prenizke. Zakonu v SDS ne bodo nasprotovali.
Ljudmila Novak (NSi) je napovedala podporo zakonu, ob tem pa izrazila svojo kritiko do Matića in SMC, da se, če bi prej namenili več denarja za kulturo in obnovo kulturne dediščine, sedaj ne bi znašli v takšni zagati.
V razpravi, ki je sledila, je Matić zavrnil navedbe o nabiranju političnih točk in spomnil, da so bili tudi vsi predhodniki tega zakona doslej v obliki poslanskih zakonov.
Ali je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, bodo poslanci odločali 27. marca v okviru glasovanj.