Leta 2013 so namreč vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja v okviru pogajanj o plačah v javnem sektorju podpisali aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki je med drugim določil, da članom reprezentativnih sindikatov, ki so podpisniki aneksa, pripadata 20 odstotkov višja jubilejna nagrada in solidarnostna pomoč. Hkrati je aneks zanje določil višji prag, ko so upravičeni do solidarnostne pomoči. Javni uslužbenec, ki ni član nobenega sindikata ali je član sindikata, ki ni podpisal aneksa, namreč solidarnostno pomoč dobi, če njegova plača ne presega minimalne plače, člani sindikatov podpisnikov aneksa pa so do omenjene pomoči upravičeni, če njihova plača ne presega 130 odstotkov minimalne plače.
Ureditev je bila deležna številnih kritik sindikatov, ki aneksa niso podpisali. Menili so namreč, da gre za nedopustno razlikovanje med javnimi uslužbenci na podlagi njihovega članstva oziroma nečlanstva v sindikatu. Sindikati policistov, vojakov, konfederacije sindikatov in neodvisni sindikat so zahtevali tudi presojo ustavnosti omenjenega privilegija, a jih je ustavno sodišče zavrnilo, ker da nimajo pravnega interesa za spor.
Zdaj pa je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani odločalo o tožbi vojaka, člana Sindikata vojakov Slovenije (SVS), ki je tožil ministrstvo za obrambo, ker mu to ni želelo izplačati solidarnostne pomoči po določbah, ki veljajo za člane sindikatov podpisnikov aneksa. Odločilo je, da je vojak upravičen do solidarnostne pomoči po omenjenih določbah.
Po navedbah sodišča namreč zakon o kolektivnih pogodbah določa, da kolektivna pogodba velja za vse delavce pri delodajalcu, če kolektivno pogodbo sklene en ali več reprezentativnih sindikatov. Reprezentativni sindikati tudi sklepajo kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo, kar po navedbah sodišča pomeni, da se pogajajo v imenu vseh delavcev pri delodajalcu. "Takšna ureditev pa onemogoča reprezentativnemu sindikatu, da bi priznanje določenih dodatnih pravic vezal izključno na članstvo v sindikatu," je zapisalo sodišče. Dodalo je, da slednje pomeni, da več pravic, kot je na primer višja solidarnostna pomoč, "ni dovoljeno vezati na članstvo v sindikatu, podpisniku aneksa", saj določbe aneksa veljajo za vse delavce enako. Odločitev sicer še ni pravnomočna.
Takšno razsodbo v SVS označujejo kot velik uspeh, ki bo imel vpliv za celotni javni sektor. "Sodna praksa, ki se bo izoblikovala na podlagi tega sklepa in sodbe, pa bo nedvomno vplivala tudi na zasebni sektor. Tudi v gospodarstvu je veliko kolektivnih pogodb z nezakonitimi določili o pripadanju pravic le članom sindikatov podpisnikov kolektivne pogodbe, kar se je zdaj izkazalo kot nezakonito," pravijo. Prepričani so tudi, da so nezakonite tudi določbe aneksa, ki govorijo o višjih jubilejnih nagradah za člane sindikatov podpisnikov.
