Pahor je namreč minuli teden po posvetu z vodji poslanskih skupin predsednika DZ Milana Brgleza obvestil, da ne bo predlagal kandidata za novega mandatarja, in ga zaprosil, da se DZ na seji s tem seznani. To bodo poslanci storili na torkovi izredni seji, je danes sklenil kolegij predsednika DZ.
S takšno odločitvijo je Pahor skrajšal 30-dnevni rok, ki ga je imel po odstopu Mira Cerarja z mesta predsednika vlade na voljo za predlaganje novega mandatarja, in tako odprl pot predčasnim volitvam. Glede na zakonske roke je pričakovati, da bodo te potekale konec maja ali v začetku junija.
Po seznanitvi državnega zbora s Pahorjevo odločitvijo bo namreč začel teči 14-dnevni rok, v katerem lahko mandatarja predlagajo poslanci, sledi pa lahko še tretji poskus, v katerem bi DZ lahko sklenil izvesti ponovne volitve predsednika vlade. Ali je v tem času iz poslanskih vrst pričakovati predlog za imenovanje mandatarja, še ni znano, se pa med nekaterimi omenja tudi ta možnost. Na ta način bi namreč aktualni sklic DZ pridobil nekoliko več časa za sprejem nekaterih pomembnih vsebin.
O njih bodo poslanci odločali na izrednih sejah, saj so se vodje poslanskih skupin dogovorili, da DZ do konca mandata ne bo več sestajal na rednih sejah. V luči tega dogovora je kolegij predsednika DZ danes sklenil, da bo preklical redno aprilsko sejo oziroma razveljavil terminski program dela DZ za april.
Torej se bo DZ odslej sestajal le še na izrednih sejah. Koliko se jih bo odvilo do konca mandata, še ni znano, glede na število zakonskih predlogov, ki so bili uvrščeni na sedaj preklicano aprilsko sejo, pa jih bo verjetno kar nekaj.
V tem trenutku je vložena ena zahteva za izredno sejo, in sicer o priznanju Palestine. Tudi o tem je tekla beseda na današnji seji kolegija, saj so v nekaterih poslanskih skupinah kritični do tega, da bi DZ tik pred zaključkom mandata obravnaval to vprašanje. Posebej oster je bil vodja poslanske skupine NSi in predsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat, ki je vložitev zahteve za izredno sejo označil za strahopetno dejanje. Ob tem je zagotovil, da kot predsednik odbora ne bo zaviral obravnave predloga, bo pa ob tem striktno spoštoval zakon o zunanjih zadevah in parlamentarni poslovnik.
Tudi Jože Tanko (SDS) je predlagateljem izredne seje očital, da so ob koncu mandata "podtaknili to točko". Zdi se mu problematično, da se bo DZ ob zaključku dela sestal na seji, ki ni nujna, saj to vprašanje dva meseca pred volitvami ni ključnega pomena.
Nasprotno pa je vodja poslanske skupine Levice Luka Mesec prepričan, da vprašanje priznanja Palestine mora biti na dnevnem redu še v tem mandatu, saj mora zgodba dobiti dostojen epilog. Poskuse, da bi to temo pred volitvami zablokirali, pa je označil kot "nesramne".
Da mora vprašanje priznanje Palestine še pred volitvami dobiti epilog, je pritrdila tudi vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer. Izpostavila je potrebo, da "to zgodbo tudi politično zaključimo, da ne obvisi v zraku".
Nekateri predstavniki poslanskih skupin so danes tudi izrazili bojazen, da se bo v DZ pretiravalo s sklici izrednih sej. Vodjo poslanske skupine DeSUS Franca Juršo denimo skrbi, "da bomo še po konstituiranju novega DZ sedeli na sejah".
Predsednik DZ je ob tem pozval, naj se osredotočijo na stvari, o katerih lahko dosežejo konsenz. Tako so po njegovih besedah "očitno sposobni nekaj narediti" glede ustavnega zakona za zaščito NLB. Očitke glede pričakovanega velikega števila izrednih sej pa je Brglez "raje preslišal", glede na to, na koliko izrednih sejah se je DZ sestal v tem mandatu.
