c S

Odbora za notranje in zunanje zadeve MNZ ne bosta pozvala k predlogu za črtanje Turčije s seznama varnih izvornih držav

23.03.2018 07:13 Ljubljana, 22. marca (STA) - Odbora DZ za notranje zadeve in za zunanjo politiko sta na zahtevo Levice obravnavala ravnanje ministrstva za notranje zadeve, ki je začelo zavračati prošnje za azil skupini 38 Turkom, ki naj bi v Slovenijo pribežali pred nasiljem v Turčiji. Pri tem sta zavrnila predlagani sklep, naj MNZ Turčijo črta s seznama t. i. varnih izvornih držav.

Matej T. Vatovec (Levica) je uvodoma povedal, da so nujno sejo obeh odborov zahtevali, ker je ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) prvim od 38 Turkov, pripadnikom gibanja Fethullaha Gülena, ki so pribežali v Slovenijo, zavrnilo prošnje za azil. MNZ po besedah Vatovca prošnje zavrača, ker meni, da prosilci v primeru vrnitve Turčiji ne bodo ogroženi, in to kljub temu, da je znano, da so pripadniki Gülena po neuspelem državnem udaru v Turčiji sistematično preganjani.

V zavrnjenih prošnjah ministrstvo po besedah Vatovca ugotavlja, da so razmere v Turčiji sicer zaskrbljujoče in da res prihaja do aretacij Gülenovih podpornikov, a da te vseeno niso tako množične, da bi bilo mogoče govoriti o vsesplošnem zapiranju. Vatovcu se zdi takšna razlaga nerazumna.

Nepredstavljivo se mu tudi zdi, da Slovenija Turčijo smatra kot t. i. varno izvorno državo, kamor lahko vrne prosilce za azil, saj da takšna ocena ne temelji na realnem stanju.

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je očitke zavrnila, posebej tistega, da so prošnje za azil zavrnili iz zunanjepolitičnih razlogov. Kot je poudarila, vsako prošnjo za mednarodno zaščito obravnavajo individualno in pri tem upoštevajo vse osebne okoliščine prosilcev. Nobenemu zavrnjenemu prosilcu po njenih besedah tudi ne grozi deportacija, saj gre v tem primeru za ločen postopek od odločanja o prošnji za azil.

Po njenem sicer drži, da Slovenija Turčijo obravnava kot varno izvorno državo, a se lahko v postopku odločanja takšna država določi tudi za državo, ki za prosilca ni varna, če so za to tehtni razlogi. Dodala je, da do zdaj nobena prošnja prosilcev, ki prihajajo iz Turčije, ni bila zavrnjena na podlagi "uporabe koncepta varne izvorne države".

Vatovec je navedbe, da nobenemu od zavrnjenih prosilcev ne grozi deportacija, zavrnil. Vsaka pravnomočna odločba o zavrnitvi prošnje za azil je podlaga za začetek postopka za izgon iz države, je dejal.

Na koncu so člani obeh odborov zavrnili sklep, s katerim bi odbora MNZ pozvala, naj vladi predlaga črtanje Turčije s seznama varnih izvornih držav. Odbor za zunanje zadeve pa je ločeno odločal o sklepih, s katerim bi ministrstvo za zunanje zadeve pozval k obsodbi turške agresije proti Kurdom v sirski pokrajini Afrin oziroma k temu, naj se odločneje zavzame za spoštovanje mednarodnih pravic Kurdov, in ju zavrnil.

Vinko Gorenak (SDS) je napovedal, da sklepa glede črtanja Turčije s seznama varnih držav ne bo podprl, ker tega ni mogoče narediti. Če EU to naredi, se bomo znašli v letu 2015, ko je v Evropo prišlo milijon migrantov, je dejal.