Brglez namreč še vedno zagovarja stališče, da je sodišče v primeru referenduma o zakonu o drugem tiru na Državno volilno komisijo (DVK) preneslo pristojnosti, ki jih ima po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi le DZ. Tako je ocenil že tik po odločitvi ustavnega sodišča.
Brglez pričakuje, da bo vrhovno sodišče sodbo v zvezi z referendumom o drugem tiru poslalo Državni volilni komisiji "v spoštljivem roku do vseh vej oblasti in vseh strank v postopku", so navedli v njegovem kabinetu.
Ustavno sodišče je sicer v odločbi, v kateri je za neustavne razglasilo določbe referendumske zakonodaje o sodelovanju vlade v kampanji, zapisalo, da po vročitvi odločitve vrhovnega sodišča v tem primeru DVK v dveh dneh s sklepom določi nov datum glasovanja, pri čemer mora glede na ugotovljeno naravo kršitve upoštevati čas za referendumsko kampanjo.
Pravnika Saša Zagorc in Jurij Toplak pa ob tem dopuščata možnost razlage, po kateri lahko DZ sam določi datum referenduma. Zagorčevo osebno mnenje je, da "ne bi bilo v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča", če bi DZ sam spremenil odlok o razpisu zakonodajnega referenduma, ki ga je sprejel pred prvim referendumom, in "določil nov datum glasovanja v skladu z zakonskimi omejitvami".
Iz poslanskih vrst je bilo namreč te dni slišati stališča, da bi bilo smiselno prihajajoče državnozborske volitve in ponovljeni referendum o zakonu o drugem tiru opraviti na isti dan, saj bi s tem privarčevali nekaj davkoplačevalskega denarja.
