Prve besede previdnega optimizma je v sredo izrekel predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Dopoldne jih je potrdila evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström, ki si je v minulih dveh dneh v Washingtonu prizadevala za izvzetje EU kot celote.
Ameriški trgovinski predstavnik Robert Lighthizer je nato v senatu povedal, da se je Trump odločil izvzeti Evropo, Kanado, Mehiko, Argentino, Avstralijo, Brazilijo in Južno Korejo iz novih uvoznih carin na jeklo in aluminij, ki začnejo veljati v petek.
Lighthizer je sicer pojasnil, da bodo naštete države oz. gospodarstva iz novih carin izvzete le začasno, medtem pa se bodo pogajanja z njimi nadaljevala.
Kljub tem zagotovilom na vrhu EU še čakajo na Trumpovo sporočilo, ki ga pričakujejo okoli 22. ure. Tusk je sicer med vrhom že imel novinarsko konferenco, a vprašanja ameriških carin ni želel podrobno komentirati.
Poudaril je le, da se je treba na globalni ravni izogniti protekcionizmu, saj je to glavno tveganje za delovna mesta, ne samo v Evropi, in v tem kontekstu izpostavil pomen dialoga z ZDA.
Načrtovane ameriške carine bi po neuradnih informacijah prizadele tudi tri četrtine slovenskega izvoza jekla in aluminija.
Premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle, je izpostavil, da je na področju jeklarske industrije za več kot 60 milijonov evrov izvoza letno, ter opozoril, da bi ameriški ukrepi "precej prizadeli našo industrijo".
Cerar je sicer ob prihodu na vrh EU izpostavil zmeren optimizem, da bodo ZDA unijo kot celoto izvzele iz načrtovanih dodatnih uvoznih carin na jeklo in aluminij, in dodal, da bodo morda opredelili določene pogoje.
O pogojih premier ni želel govoriti, saj da bo končno odločitev sprejel ameriški predsednik, zato je stvar kot vedno nekoliko nepredvidljiva.
"Dejstvo je, da si EU in Slovenija ne želita protekcionističnih omejitev, še manj trgovinske vojne, zato se zavzemam za nadaljevanje dialoga z ZDA," je še poudaril Cerar.
Voditelji še vedno razpravljajo tudi o odzivu na napad z živčnim strupom na nekdanjega dvojnega vohuna Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo v Salisburyju.
Britanska premierka Theresa May je ob prihodu na vrh EU opozorila, da Rusija ogroža celotno EU. Napad v Salisburyju je po njenih besedah del vzorca ruske agresije proti Evropi in njenim sosedam, od Zahodnega Balkana do Bližnjega vzhoda.
A za zdaj ni enotnosti glede obravnave Rusije v povezavi s tem napadom. Britanija, Francija in Nemčija skupaj z ZDA menijo, da ni drugega verjetnega pojasnila kot britanska ocena, da je za napad odgovorna Rusija.
A članice so v dosedanjih skupnih stališčih zapisale le, da jemljejo britanske ocene "izjemno resno". Ostrejši retoriki do Rusije naj bi nasprotovali zlasti Grčija in Italija.
Tudi slovenski premier Cerar je bil danes ob prihodu na vrh previden. Na vprašanje, ali Slovenija podpira možnost dodatnih sankcij proti Rusiji zaradi tega napada, je dejal, da je udeležba Rusije "morda še nekoliko pod vprašajem".
Britanskim organom sicer po Cerarjevih besedah "lahko zaupamo, bi bilo pa dobro počakati na preiskavo neodvisnih mednarodnih institucij, preden bomo lahko dokončno prepoznali krivca". Slovenija bo sledila EU, ko bo jasno, kje je odgovornost, je še dejal.
Cerar je sicer jasno izpostavil, da Slovenija ostro obsoja uporabo kemičnih sredstev in da je solidarna z Združenim kraljestvom.
Napad v Salisburyju je po njegovem prepričanju še dokaz več, kako pomembno je vlagati v varnost v Evropi in sodelovati na področju obveščevalnih služb in drugih varnostnih mehanizmov. Slovenija je v vse to vključena in želi ohraniti sedanjo stopnjo varnosti, je še zatrdil.
Tako je Cerar komentiral navedbe, da imajo članice unije različen dostop do podatkov britanskih obveščevalnih služb, kar naj bi krepilo razlike v njihovih stališčih glede odziva na napad v Salisburyju.
Vprašanje morebitnih dodatnih sankcij proti Rusiji zaradi tega napada za zdaj ostaja brez odgovora. Zastavljeno je bilo danes ob prihodu na vrh tudi Mayevi, ki je dejala le, da se veseli nadaljnjih pogovorov ter izrazila hvaležnost za solidarnost in podporo.
Odnos do Rusije očitno znova deli članice in institucije unije. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je na primer Vladimirju Putinu čestital ob vnovični izvolitvi za predsednika, medtem ko Tusk pravi, da po napadu v Salisburyju ni pri volji za praznovanje ob Putinovi vnovični izvolitvi.
Juncker je zaradi čestitke Putinu tarča kritik. Ostra je bila danes tudi litovska predsednica Dalia Grybauskaite, ki je dejala, da v trenutnih okoliščinah "ni prostora za baročno diplomacijo".
Voditelji so sicer danes v odziv na afero v povezavi z zlorabo osebnih podatkov uporabnikov Facebooka za vplivanje na ameriške volitve v korist Trumpu digitalne velikane pozvali k zagotovitvi popolne zaščite osebnih podatkov.
Razpravljali so tudi o obdavčevanju digitalnega gospodarstva, a konsenza pričakovano ni. Vsi si želijo nadaljevati delo s ciljem učinkovite in pravične rešitve. K izzivu se bodo vrnili junija. Juncker pa je ob tem znova zatrdil, da digitalni davek ni uperjen proti ZDA.
Poleg tega so imenovali Španca Luisa de Guindosa za podpredsednika Evropske centralne banke (ECB) za osemletni mandat, ki ga ni mogoče podaljšati. De Guindos bo 1. junija na položaju nasledil Portugalca Vitorja Constancia.
Razprava o najpomembnejših temah tega vrha - trgovini, napadu v Salisburyju in Turčiji - pa torej še traja. Napoveduje se, da bi lahko bilo prvega dne vrha konec okoli polnoči. V petek pa bosta na vrsti brexit in reforma območja evra.
