Tašner Vatovec je še dejal, da jim je podporo že napovedala stranka DeSUS. Poslanska skupina DeSUS ima v parlamentu 11 poslancev. Levica, ki ima pet poslancev, ob tem računa tudi na nekaj podpornikov znotraj Stranke modernega centra (SMC) - nekaj njenih poslancev naj bi podporo že izrazilo - in na poslansko skupino Socialnih demokratov (SD).
Podpis za zahtevo izredne seje je prispeval tudi predsednik DZ Milan Brglez. Kot so za STA pojasnili v kabinetu predsednika DZ, želi namreč, da se o priznanju Palestine opravi razprava. Se pa po njihovih navedbah predsednik DZ obenem zaveda, da je priznanje Palestine v tem mandatu nerealno, saj mora priznanje držav predlagati vlada, ki pa od torka opravlja le še tekoče posle. Brglez naj bi se zato zavzemal, da bi poslanci sprejeli le deklaracijo o pomembnosti priznanja Palestine.
Brglez tako ne bo podprl sklepa o priznanju Palestine, ki bo verjetno predlagan, ker po njegovem mnenju lahko priznanje držav v slovenskem pravnem redu predlaga le vlada s polnimi pooblastili. Tako menita tudi zakonodajno-pravna služba DZ in služba vlade za zakonodajo.
Poslanki Stranke Alenke Bratušek podpisov za izredno sejo ne bosta dali. "Pa ne zato, ker se ne bi strinjali s priznanjem Palestine, ampak zato, ker se mora Slovenija v tem predvolilnem času ukvarjati s svojimi težavami. Ključno je pomagati NLB in zapreti težave v javnem sektorju," je Bratuškova povedala za STA.
V Levici upajo, da bodo dovolj podpisov za sklic izredne seje zbrali že danes in bi lahko nato še danes ali v petek vložili zahtevo za sklic izredne seje DZ. Izredna seja DZ mora biti v skladu s poslovnikom DZ v roku 15 dni po vložitve zahteve.
Levica je sicer zahtevala tudi sklic nujne seje OZP glede priznanja Palestine. Predsednik OZP Jožef Horvat (NSi) je za STA odgovor na zahtevo napovedal za petek. Dodal je, da bo odgovor OZP v smeri, da je seja že sklicana, sklical jo je predsednik OZP in da seja še vedno teče, saj je bila 21. januarja le prekinjena, ker ni bilo pogojev za njeno nadaljevanje, med drugim stališča vlade do predloga priznanja Palestine.
Na vprašanje, ali to pomeni, da je ob upoštevanju stališča vladne službe za zakonodajo, ki pravi, da priznanje Palestine ne sodi med tekoče posle vlade, le malo možnosti za sklic izredne seje OZP, Horvat ni neposredno odgovoril, dejal je le, da se mora "držati poslovnika in zakona o zunanjih zadevah in se ga bom tudi držal".
Glede omenjenega stališča vladne službe za zakonodajo je zunanji minister in vodja DeSUS Karl Erjavec danes ob robu mednarodne konference Dan Latinske Amerike in Karibov dejal, da je s stališčem seznanjen, a se zavzema, da bi o tem opravili strokovno razpravo "s strokovnjaki, ki dejansko poznajo področje delovanja vlade v času, ko je v odstopu".
Vodja slovenske diplomacije je tudi izrazil obžalovanje, da predsednik vlade na zadnji seji vlade ni že prej povedal, da bo odstopil. "Če bi to vedeli, bi gotovo zahtevali, da se ta zadeva da na dnevni red in da kasneje ne bi imeli teh pravnih zapletov," je dejal. Dodal je, da v dosedanji vladajoči koaliciji priznanje Palestine podpirajo DeSUS in SD in del SMC.
Na vprašanje, ali je nujno, da Slovenija še v tem sklicu DZ prizna Palestino, je Erjavec odgovoril, da razprava o tem poteka že 26 let in da nikoli ni bilo zadostne večine v parlamentu, da bi to dejanje realizirali. Tri koalicijske stranke so zatrjevale, da je treba to narediti v tem mandatu, to je podpirala tudi Levica, je dodal.
"Bojim pa se, če tega ne bomo storili zdaj, bodo mogoče po volitvah razmerja sil med parlamentarnimi strankami drugačna in bo potem zopet težava okoli tega," je še dejal Erjavec.
