Predlog uvaja podlago za ustanovitev čebelarske akademije, ki bi bila kot posebna enota ustanovljena znotraj Kmetijskega inštituta Slovenija, izboljšuje odnose v verigi preskrbe s hrano in vpeljuje možnost začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu.
Poslance najbolj deli slednje, saj so sindikati v minulih dneh opozorili na to, da se s tem uvaja prekarizacija dela v kmetijstvu. A državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša je opozorila, da se možnost tega dela uvaja le za rastlinsko proizvodnjo, in ne za kmetijstvo v celoti.
Najbolj glasni so bili v Levici, kjer z dopolnilom predlagajo, da se ta ureditev iz zakona črta. Kot je povedala Violeta Tomić, "zakon uvaja novo obliko dela, ki bo omogočala ekstremno izkoriščanje delovne sile". Da bi bilo to treba urediti v zakonodaji, ki ureja trg dela, je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ.
Sedaj se sezonske delavce v sadjarstvu, vinogradništvu, hmeljarstvu in zelenjadarstvu večinoma plačuje po podjemnih pogodbah, s katerimi so plačani socialni prispevki, nimajo pa drugih pravic, ki pa bi jih po tem zakonu imeli. Ker je delo v tem segmentu nemogoče vnaprej načrtovati in je nepredvidljivo tudi, ko steče, predlog uvaja posebnost. "Da bi zaščitili ljudi, ki delajo, in hkrati proizvajalcev ne postavili v težave," je dejala Strniša.
Kot je bilo slišati v današnji razpravi, poslanci večinoma podpirajo tudi ostale napore, ki naslavljajo težave v kmetijstvu, a niso povsem zadovoljni niti z ostalimi rešitvami. Podporo predlogu so napovedali v SD, DeSUS in nepovezani poslanci. V SDS in NSi so povedali, da mu ne bodo nasprotovali, v SMC so napovedali delno podporo, Levica bo glasovala proti, če predlog zgoraj omenjenega dopolnila ne bo sprejet.
Čeprav vsi podpirajo napore za izobraževanje na področju čebelarstva, so nekateri opozorili, da se akademija ne bi smela ustanavljati po tem zakonu. Ta se v njem ustanavlja kot posebna organizacijska enota kmetijskega instituta, a je prav tako zakonodajno-pravna služba DZ opozorila, da ta vsebino ne bi smela predstavljati zakonske materije, saj zakon posega v avtonomijo javnopravnih subjektov.
Na to sta opozorila Simon Zajc (SMC) in Tomaž Lisec (SDS), ki je zakon pod črto tako ocenil kot "dobri nameni, a slabe rešitve". Zajc je povedal, da poslansko skupino še najbolj deli neustreznost prav tega dela zakona, Tomićeva je ocenila, da je "ustanovitev akademije samopromocija (kmetijskega) ministra (Dejana) Židana pred volitvami".
Poslanci niso povsem zadovoljni niti z ureditvijo glede izboljšanja stanja na področju prehranske verige. Ta sicer bolj jasno definira, kaj so nedovoljene prakse, na novo definira pravno domnevo znatne tržne moči, a so predstavniki poslanski skupin opozorili, da ostaja precej nejasnosti. Rešitve so nedodelane in na terenu bodo zagotovo težave, je menil Lisec, Zvonko Lah (NSi) pa je dodal, da so "ohlapne in nejasne".
"Predlogu ne bomo nasprotovali, čeprav menimo, da je to birokratski zakon in zmešnjava. Veliko nedorečenosti se bo pokazalo v praksi," je strnil Lah. Nepovezani poslanec Franc Laj pa je ocenil, da "zakon prinaša več dobrega kot slabega", zato ga bodo podprli.
