Po predlogu zakona o izgradnji hidroelektrarn na srednji Savi bi se koncesija podelila neposredno družbi Srednjesavske elektrarne, ki je v 100-odstotni lasti Holdinga Slovenske elektrarne, za dobo 50 let. Koncesionar bi vsako leto državi plačal 10 odstotkov vrednosti proizvedene električne energije in vodno povračilo.
Državni prostorski načrti za prve tri hidroelektrarne (Suhadol, Trbovlje in Renke) bi morali biti izdelani do leta 2021. Denar za gradnjo bi po predlogu zagotovila vodni in podnebni sklad; če v njih ne bi bilo dovolj sredstev, pa bi lahko vlada manjkajoča sredstva zagotovila tudi iz integralnega proračuna.
Predlog zakona je po pisanju torkove izdaje časnika Delo naletel na ostro kritiko naravovarstvenikov, ki so prepričani, da bi zakon kršil predpise, in poudarjajo, da bi morali najprej opraviti celovito presojo vplivov na okolje, saj je srednja Sava precej pokrita z območji Nature 2000. Kritični so po navedbah časnika tudi v Zavodu RS za varstvo narave, ker da ni zagotovljeno sodelovanje javnosti.
Vlada je sicer ves čas trdila, da je tik pred podpisom koncesijske pogodbe za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, zato zakon ni potreben. Odprta vprašanja glede sklepanja pogodbe naj bi obravnavala na seji minulo sredo, ko je dogajanje zasenčil odstop premierja Mira Cerarja. Iz sporočila po seji vlade ni bilo razvidno, ali je beseda o tem res tekla.
Pred poslanci bodo danes med drugim tudi predlog zakona o reševanju stanovanjske problematike mladih, po katerem bi prazna državna stanovanja prenesli na posebni sklad Stanovanjskega sklada RS, ki bi ta stanovanja preko razpisa namenil mladim do 35. leta starosti, predlog zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ter predlog za sprejem avtentične razlage 631. člena obligacijskega zakonika.
