V Levici so predlagali, da bi stanovanjski zakon dal občinam možnost, da omejijo višino najemnin za tržna ali namenska stanovanja oz. rast teh najemnin. Določena bi bila najvišja možna najemnina za kvadratni meter stanovanja v določeni kategoriji.
Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je predlog zakona ocenil za neprimernega za nadaljnjo obravnavo. Večina članov odbora je namreč menila, da bi bile potrebne drugačne rešitve, pomisleki so bili tudi glede ustavnosti.
"Očitate nam, da naš predlog zakona posega v pravico do zasebne lastnine. Veste, ustava poleg varovanja te lastnine določa tudi, da država ustvarja možnosti, da državljanke in državljani lahko pridobimo primerna stanovanja," je danes na seji DZ poudaril Franc Trček (Levica). Med drugim je izpostavil potrebo po gradnji cenovno dostopnih neprofitnih najemnih stanovanj ter zagon stanovanjskih zadrug.
Državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak je med drugim opozorila na določila stanovanjskega zakona, ki že sedaj določa oderuško najemnino in postopek omejitve tržne najemnine. Prav tako opravljena analiza kaže, da bistvenega povišanja tržnih najemnin v zadnjem obdobju ni bilo, zato je vlada predlogu zakona nasprotovala. Spomnila je tudi, da si je državni stanovanjski sklad od leta 2020 zastavil cilj zagotoviti 2000 novih javnih najemnih stanovanj.
Marjana Kotnik Poropat je v imenu DeSUS pojasnila, da bodo v poslanski skupili podprli predlog sklepa, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, "čeprav razumemo intenco predlagatelja". Eden od glavnih razlogov za takšno odločitev je bilo mnenje zakonodajno-pravne službe, ki je opozorila na morebitno neustavnost v zvezi z lastninsko pravico.
Zvonko Lah je v imenu NSi tudi pritrdil mnenju zakonodajno-pravne službe, da "ne moremo prepustiti omejevanja najemnin občinam", pač pa mora to država rešiti z zakonom. Zato so v stranki podprli oceno, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, čeprav ima NSi kup predlogov za reševanje stanovanjske problematike, še posebej za mlade družine.
Tudi Marjan Dolinšek je v imenu poslanske skupine SMC opozoril, da predlagani rešitvi "nasprotuje tako strokovna kot tudi zainteresirana javnost, saj ... v praksi ne bi vodila do želenih učinkov". "Menimo, da predlagana možnost regulirane višine najemnin s strani občin lahko povzroči nasproten učinek od želenega povečanja najemniškega stanovanjskega fonda, saj lastnikov stanovanj ni moč prisiliti v oddajo stanovanja po nižji ceni. Še bolj se lahko poveča tudi obseg sivega trga," je opozoril. Zato SMC predlaganih rešitev ni podprl.
Danijel Krivec je v imenu poslanske skupine SDS menil, da določanje najvišje možne najemnine za stanovanja v praksi "verjetno ni izvedljivo", hkrati pa je potencialno ustavno sporno. "Dejstvo je, da imamo na tem področju v tem mandatu že neko možnost, ki jo imajo občine, da urejajo višino najemnine za stanovanja, po drugi strani pa je jasno dejstvo, da je teh predvsem najemnih stanovanj v naši državi bistveno premalo in iz tega naslova tudi trg ne deluje ravno normalno," je poudaril.
Čeprav v SDS vidijo "veliko priložnosti za to, da se stanje na področju stanovanj in oddaje stanovanj bistveno izboljša", ta zakon po njihovi oceni ne bi prinesel dodane vrednosti, zato ga tudi v tej poslanski skupini niso podprli.
