65-letni Putin, ki Rusijo kot predsednik ali premier vodi že skoraj dve desetletji, bo na čelu države ostal še najmanj šest let.
Putinov najbližji protikandidat, predstavnik ruske komunistične partije Pavel Grudinin, je prejel 11,8 odstotka, nacionalist Vladimir Žirinovski pa 5,7 odstotka glasov. Za televizijsko voditeljico Ksenijo Sobčak je glasovalo 1,7 odstotka Rusov, preostali štirje kandidati so dobili po manj kot odstotek glasov, kažejo podatki državne volilne komisije po preštetju 99,8 odstotka glasovnic.
Putin se je na izid volitev odzval v nedeljo zvečer na koncertu v Moskvi, ki je bil organiziran ob obletnici pripojitve Krima k Rusiji, in se volivcem zahvalil za izkazano podporo. Poudaril je, da v tovrstni podpori vidi zaupanje državljanov in upanje za nadaljnji razvoj države. Ruse je ob tem pozval, naj ohranijo enotnost.
Volilna udeležba je bila 67-odstotna, kar je nekoliko višja kot na prejšnjih volitvah leta 2012, ko je bila na koncu več kot 65-odstotna.
Ker je bil izid volitev bolj ali manj znan vnaprej, so se v Kremlju predvsem bali, da bo volitve zaznamovala nizka udeležba, ki bi zmanjšala legitimnost rezultata, zato so vložili veliko truda v prepričevanje Rusov, naj pridejo na volišča.
Volitve so po navedbah opazovalcev iz vrst ruske opozicije zaznamovale številne kršitve. Ruska nevladna organizacija Golos, ki je blizu opoziciji, je sporočila, da je zabeležila več kot 2600 primerov volilnih nepravilnosti. Med drugim so zabeležili številne primere večkratnega glasovanja, spreminjanja seznamov volilnih upravičencev, skrivanja volilnih skrinjic pred kamerami opazovalcev in pa predvsem različne pritiske oblasti, da ljudje morajo na volišča.
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je opozorila, da je volitve zaznamovalo pomanjkanje prave konkurence, glasovanje pa je bilo na splošno dobro izvedeno. "Omejevanje temeljnih svoboščin zbiranja, združevanja in izražanja je omejilo prostor za politično delovanje in povzročilo pomanjkanje prave konkurence," piše v poročilu Ovseja, ki je v Rusijo poslal 481 mednarodnih opazovalcev.
Prav tako so opozorili, da zaradi obširnega in nekritičnega poročanja večine medijev o sedanjem predsedniku vsi kandidati niso imeli enakih pogojev. V Ovseju so tudi navedli, da so bili priprti številni aktivisti, ki so se spraševali o legitimnosti volitev.
Po oceni Ovseja je ruska volilna komisija volitve izvedla učinkovito in odprto, glasovanje pa je potekalo na urejen način kljub pomanjkljivostim, povezanim s tajnostjo glasovanja in preglednostjo štetja glasovnic.
Predsednica ruske volilne komisije Ela Pamfilova je obtožbe o kršitvah zavrnila in ocenila, da opazovalci "nekaterih situacij ne interpretirajo pravilno". Tudi rusko notranje ministrstvo je sporočilo, da niso zabeležili večjih kršitev, ki bi lahko vplivale na zakonitost volitev.
Oblasti so sicer poročale o številnih kibernetskih napadih iz tujine, med drugim na strežnike volilne komisije in na sistem za avtomatsko štetje glasov, ki pa naj bi jih uspešno odbili.
Putin za zdaj prejema čestitke predvsem od avtokratskih voditeljev. Kitajski predsednik Xi Jinping je v sporočilu ob Putinovi zmagi hvalil odnose med državama, ki da so najboljši doslej in lahko predstavljajo "primer za vzpostavitev novega tipa mednarodnih odnosov". Kitajska je tudi pripravljena na nadaljnje spodbujanje odnosov in tako regionalnega kot globalnega miru, je dodal Xi.
Iz Južne Amerike je Putin prejel čestitke od voditeljev Venezuele in Bolivije. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je pohvalil "veličasten ruski narod, ki je opravil državljansko dolžnost", bolivijski predsednik Evo Morales pa je dejal, da Putinova zmaga "varuje geopolitično ravnovesje in svetovni mir pred napadom imperializma".
Putinu so za zmago čestitali tudi predsedniki Belorusije, Kirgizistana, Azerbajdžana in Egipta.
Za osvojitev četrtega predsedniškega mandata mu je čestital tudi sirski predsednik Bašar al Asad. "Izjemno zaupanje Rusov v vas je naravna posledica vašega izjemnega dela," je v čestitki zapisal sirski predsednik, ki uživa tako politično kot vojaško podporo Putina vse od začetka državljanske vojne v Siriji leta 2011.
Asad je še zapisal, da se Rusija "tako z besedami kot dejanji bori proti terorizmu po svetu in sirska vojska je hvaležna za vaš prispevek k uničenju terorističnih sil po večini sirskega ozemlja".
Že v nedeljo je čestitke prejel od srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki mu je zaželel, da "še naprej odločno vodi svojo državo po poti napredka".
Eden redkih zahodnih voditelj, ki je do zdaj čestital Putinu, je francoski predsednik Emmanuel Macron. Po telefonskem pogovoru med voditeljema so iz Elizejske palače sporočili, da je Macron zaželel Putinu uspeh pri politični, demokratični, gospodarski in socialni modernizaciji Rusije. Poudaril je tudi zavezanost konstruktivnemu dialogu med Rusijo, Francijo in Evropo.
Putinu je čestital tudi madžarski premier Viktor Orban. "Verjamem, da vaša ponovna izvolitev pomeni zagotovilo, da se bo razvoj naših dvostranskih odnosov nadaljeval tudi v prihodnjem obdobju," je v brzojavki zapisal Orban.
