SDS in NSi sta predlagali dopolnitev ustavnega zakona, v katerega bi zapisali, da NLB ne sme izplačevati zahtevkov na podlagi omenjenih sodb, če pa bi prišlo do izvršb, bi ji morala slediti kompenzacija z izterjavo od hrvaških družb v večinski državni lasti in sankcije zoper banke, ki bi skušale sodbe operacionalizirati.
Kot je po zaprti seji povedal predsednik komisije za nadzor javnih financ Andrej Šircelj (SDS), so člani predlog zakona podprli soglasno. Tega je treba sedaj še nekoliko spremeniti ter počakati in ga uskladiti z mnenji in pripombami pravnikov.
Razpravo o tem je komisija začela 8. marca, ko so vlada in člani komisije znova izpostavili, da kakršnakoli plačila NLB na podlagi sodb hrvaških sodišč glede deviznih vlog varčevalcev nekdanje LB niso v skladu s slovenskim pravnim redom in mednarodnimi pogodbami. To sta danes ponovila premier v odstopu Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec.
Medtem ko je na prvi seji svoj vidik zgodbe podalo vodstvo NLB in pozvalo k zaščiti banke pred učinki tožb na hrvaških sodiščih, sta danes zgodbo povzela Cerar in Erjavec. Ta je med drugim zatrdil, da so vodstvo NLB že leta 2014 opozorili na možen scenarij rubeža in ga pozvali, naj aktivno pristopi k temu, da bi bila škoda čim manjša.
Po njegovih besedah je namreč takrat koordinacijski odbor za nasledstvo naložil NLB, naj pripravi seznam naložb na Hrvaškem in v drugih nekdanjih republikah skupne države ter naj čim več premoženja umakne. Na prvo pravnomočno sodbo leta 2015 pa je vlada sprejela stališče, naj je NLB ne izvrši, ker je nezakonita. Erjavec je ocenil, da je ustavni zakon, ki je bil sprejet v zvezi z NLB, jasen. Če je treba še bolj zaščititi slovenske interese, pa naj se ga dopolni.
Člani komisije so tako danes ugotavljali, da se zgodbi razlikujeta, a so se strinjali, da je treba naprej najti rešitev za zaščito NLB in postopek, kaj se je dogajalo in zakaj, peljati ločeno. Predsednik DZ Milan Brglez je predlagal, naj ustavnopravni vidik problema obravnava ustavna komisija, komisija za nadzor javnih financ pa razpravo o možnih rešitvah in posledicah.
Po njegovem je možno, da DZ vse postopke za sprejem zakona izpelje pred volitvami, če te ne bodo pred 27. majem. Kot je pojasnil po končani seji, bosta za izpeljavo sprejema dopolnitev ustavnega zakona potrebni seja ustavne komisije, ki bo začela postopek, nato izredna seja DZ, ki bo to potrdila, ter nova seja komisije in DZ, na katerih bi potrjevali samo dopolnitev zakona.
Člani komisije so se v današnji razpravi strinjali, da iz predloga dopolnitve ustavnega zakona črtajo določilo, ki nalaga ravnanje Banke Slovenije zoper tuje banke s sedežem v Sloveniji. S tem bi odpravili potrebo po pridobitvi mnenja Evropske centralne banke (ECB) in pospešili sprejem zakona.
"Gre za materijo, kjer mora biti reakcija Slovenije čim bolj enotna," je izpostavil Janez Janša (SDS), nepovezana poslanka Alenka Bratušek in Jernej Vrtovec (NSi) pa sta menila, da je treba "težavo rešiti takoj", nato pa raziskati, kaj se je dogajalo v minulih letih in poiskati odgovornost.
Svetovalec predsednika republike France Arhar je predlagal, da bi v preambulo ustavnega zakona zapisali, zakaj Slovenija ta zakon sprejema, in pojasnili, da z njim ne bo prišlo do prikrajšanja upnikov. To bi bilo močno sporočilo tudi tuji javnosti, je ocenil.
Vlada ima dodatne rešitve, ki so po besedah ministrice za finance Mateje Vraničar Erman združljive s tem predlogom. Na odprtem delu komisije je dejala, da je treba z rešitvijo zagotoviti, da so sodbe nezakonite, da se ohranja vrednost banke, v primeru prisilne izterjave pa določiti, kako povrniti nastalo škodo. "Vlada je s kombinacijo ukrepov skušala nasloviti te cilje, podrobnosti pa zaradi zaupnosti na odprtem delu seje ne morem razkriti," je povedala.
Dodala je, da so na ravnanja Hrvaške in posledice, ki jih imajo na slovensko premoženje, opozarjali tudi zunanje deležnike, to je ECB in Evropsko komisijo. Tako je po njenem mnenju ena možnost za NLB ustavni zakon, "nekatere ukrepe pa je treba izpeljati v sodelovanju z drugimi deležniki izven Slovenije".
S sprejemom dopolnitev ustavnega zakona bi se Slovenija odzvala na zanjo protipravno ravnanje Hrvaške in njenih sodišč. Na kakšen način pa bi zavarovala premoženje NLB, ki bi ji bilo odvzeto z izvršbami po pravnomočno izgubljenih tožbah, pa uradno ni znano, saj ne Cerar ne Vraničar Ermanova po zaključku današnje seje o tem nista želela podati izjave.
Slišati je, da gredo po lanskem nesprejetem predlogu vlade o zaščiti banke za naprej sedaj razmišljanja v smeri, da bi se banki povrnila škoda, ko ta nastane. S tem bi se postopke privatizacije NLB, o datumu katere se Slovenija pogaja z Evropsko komisijo, lahko nadaljevalo, saj banki nerešeno vprašanje prenesenih deviznih vlog ne bi več zniževalo cene.
Vprašanja glede zaščite NLB pa postavljajo pod vprašaj izplačilo dividend, ki bi bile ob lanskem rekordnem poslovanju NLB rekordne tudi za državo. Rezultati za lani bodo znani sredi aprila, neuradno je skupina NLB lani ustvarila več kot 220 milijonov evrov čistega dobička. A grožnje izvršb bi lahko načele kapitalsko ustreznost banke, zaradi česar ta ne bi smela izplačati dividend, temveč bi morala za to tveganje oblikovati rezervacije.
