Po Sobanovem mnenju je bil rezultat volitev, na katerih je Putin prejel 76,7 odstotka glasov, znan vnaprej. V Rusiji namreč o vsem odloča en sam volivec - to je Vladimir Putin.
Kot je dejal Soban, so bile te volitve nekaj posebnega, ker Putinov tekmec na volitvah ni bila sedmerica kandidatov, ki so del vladajoče nomenklature, ampak Putin iz leta 2004 in 2012. Naloga Kremlja je bila doseči višji odstotek, kot ga je Putin dosegel na predsedniških volitvah leta 2004 in 2012, kajti slabši rezultat bi pomenil poraz.
Vladajoči so se te naloge lotili na "za naše razmere grozljive načine", je dejal Soban. Za uslužbence v javni upravi, vojski, policiji, na univerzah in šolah je bilo glasovanje obvezno, marsikje so ljudi na volišča vozili z avtobusi, kdor ni šel, je bil kaznovan. Na voliščih po vsej državi so na dan volitev prodajali hrano po znižanih cenah, je navedel poznavalec Rusije.
Soban meni, da bi bilo razmerje sil drugačno, če bi na volitvah lahko sodeloval glavni opozicijski politik Aleksej Navalni. Po njegovem mnenju bi mu morali dovoliti kandidirati, saj je Evropsko sodišče za človekove pravice sodišče v Strasbourgu sodni proces, na katerem je bil pogojno obsojen, razglasilo za nepošten.
"Navalni seveda ne bi zmagal, ker tega ne bi dovolili v Kremlju, bi pa dobil kar precejšnjo podporo," je prepričan Soban, ki je spomnil, da je Navalni na volitvah moskovskega župana leta 2013 dobil "šokantnih" 27 odstotkov, česar ni nihče pričakoval, zato se ga "po malem bojijo".
Ob zdajšnjem razmerju sil, ko so volitve pod totalnim nadzorom kremeljske nomenklature, se ne more zgoditi, da bi Navalni zmagal, je ocenil Soban, bi bili pa odstotki po njegovem mnenju zanesljivo drugačni, če bi lahko kandidiral, in morda bi bila tudi udeležba še višja, saj je veliko ljudi volitve bojkotiralo.
Soban pričakuje, da bo Putinov naslednji mandat podoben prejšnjim, ki so jih zaznamovali represija navznoter in agresija navzven. Bo pa ta mandat zanimiv zato, ker bo po ruski ustavi to za Putina zadnji mandat. Zdaj ko je tudi uradno dobil četrti mandat, se po dolžini vladanja počasi bliža Stalinu, ki je bil na oblasti 30 let. Za zdaj se sicer ne ve, kaj bodo v Kremlju storili, ko se bo bližal konec mandata, vendar Soban meni, bi se znali zgledovati po Kitajski, ki je odpravila omejitev predsedniških mandatov.
Soban v prihodnjih šestih letih ne pričakuje velikih reform in sprememb. "O reformah govorijo že ves čas, ampak jih ne more biti iz preprostega razloga - reforma pomeni, da Kremelj izgubi nadzor nad pretokom denarja, ki ga zdaj popolnoma obvladuje," je pojasnil. "Pod Putinom je oblast v Rusiji popolnoma centralizirana. Vse je v rokah Kremlja. Monopolizirali so nafto in plin, od katerih je Rusija življenjsko odvisna," je poudaril Soban.
Podobna politika se bo po njegovem mnenju nadaljevala tudi v mednarodnih odnosih. Rusija hoče postati enakovreden partner v svetovnem dogajanju in razbiti monopol ZDA nad geopolitiko, kar ni nič slabega, saj v svetu mora biti ravnotežje, je dejal. "Problem je, da se Moskva tega loteva na zelo neposrečen način - okupacija sosedov, vojna proti Ukrajini in Gruziji. To ni najboljši model reševanja problemov," je opozoril.
Soban je dejal, da je nedavno objavljena analiza dveh opozicijskih politikov pokazala, da so rezultati skoraj dvajsetletne Putinove vladavine katastrofalni, zlasti na ekonomskem področju. Rusko gospodarstvo živi od nafte in plina, ki predstavljata približno 60 odstotkov ruskega izvoza. Ko je Putin postal predsednik, je obljubil, da se bo Rusija v 15 letih približala življenjskemu standardu Portugalske, vendar ta cilj še ni dosežen, tudi zaradi padca cen nafte pred nekaj leti in slabega gospodarskega stanja v državi nasploh, je za STA še dejal nekdanji dopisnik v Rusiji.
