Ker se je poškodoval v okviru priprav na vajo pri rednem usposabljanju, ki je bilo del njegovih delovnih obveznosti, je država objektivno odgovorna za dogodek, sta ugotovila tako prvostopenjsko kakor višje delovno sodišče. Tistega dne se je 18 pripadnikov specialne enote na vadbišču policije v Šentvidu pripravljalo na vajo "vpad v avtobus". Pred tem so iz skladišča prevzeli pet šok bomb, vodji skupine sta dobila vsak po dve bombi, ki naj bi ju pred vpadom enote vrgli v prostor, povzema Delo.
Ko so se pred tem specialci opremljali za vajo, je tožnikov sodelavec bombi vzel iz žepa in ju odložil na pokrov motorja oziroma blatnik službenega vozila ter se začel oblačiti v zaščitno opremo. A bombi sta začeli drseti in bi padli, specialec, naučen hitrega odzivanja, pa ju je nagonsko zgrabil, nato je čez sekundo, dve eksplodiralo.
Eksplozija je po pisanju Dela tožniku razmesarila roko, njegovemu sodelavcu požgala obrvi in trepalnice, del bombe mu je priletel v nogo, drugi kolega pa je bil nekaj časa po eksploziji slep in nekaj ur ni slišal na desno uho. Gre za bombo, ki z učinkom močnega poka in močno svetlobo za določen čas onesposobi nasprotnika.
Dokazi po mnenju sodišča potrjujejo, da eksplozija ni nastala zaradi tehnične napake. Tožnik je bil visoko strokovno usposobljen za ravnanje s šok bombo, a je pred nezgodo z njo rokoval petkrat, zato zanj njihova uporaba ni bila povsem običajno opravilo.
Država je zatrjevala, da je sam prispeval k nastanku škode oziroma da se je ta zgodila zaradi njegovega nenadnega in nepričakovanega ravnanja, ki da je bilo v nasprotju z navodili vodje, saj ni bil odgovoren za bombi.
V prvem sojenju je sodišče tožniku pripisalo 20-odstotno sokrivdo, vendar je višje sodišče sodbo na pritožbo tožnikovega pooblaščenca Andreja Poharja iz Odvetniške družbe Čeferin razveljavilo z napotilom, da prvostopenjsko sodišče ne sme upoštevati mnenja izvedenca za orožje oziroma eksploziv, saj je zaposlen v policiji, tako kot tožnik, ki svojega delodajalca toži.
V ponovljenem postopku je sodišče celotno odgovornost za dogodek pripisalo državi, s čimer se je strinjalo tudi višje delovno sodišče, pri čemer je zavrnilo trditev države, da je tožnik izkoristil nepazljivost kolega in mu iz nagajivosti izmaknil bombi, da bi ju skril. Glede varnosti pri delu je bil tožnik maksimalno pozoren in občutljiv, so po poročanju časnika potrdile priče.
Eksploziji bi se lahko izognili, če bi bila dosledno upoštevana pravila ravnanja s šok bombami in če bi ju tožnikov sodelavec hranil pri sebi in ju ne bi odložil na avto, ugotavlja sodišče, tožnik pa je bombi prijel zato, da bi preprečil njun padec z avta, kamor ju je sodelavec odložil. Zoper sodelavca je zato potekal kazenski postopek, a je bil pravnomočno oproščen očitkov kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, še povzema časnik.
Po eksploziji bombe je tožnikova leva roka popolnoma neuporabna, manjkata mu dva prsta in delno tretji, preostala dva sta deformirana, posledice nezgode pa tudi sicer vplivajo nanj. Prvostopenjsko sodišče mu je za nepremoženjsko škodo prisodilo skupaj 67 tisočakov (večji del je že dobil leta 2012 s poravnavo od zavarovalnice in delodajalca), malo manj kot 50 tisočakov za premoženjsko škodo (predvsem zaradi izgube na zaslužku, za stroške krem, prevozov, odprave plačnih nesorazmerij) ter 904 evre mesečne rente, saj se je moral po nesreči invalidsko upokojiti.
Višje sodišče, kamor sta se pritožila tako država kakor tožnik, pa je prisojene zneske še nekoliko zvišalo, saj meni, da je prvostopenjsko sodišče premalo upoštevalo bodoče telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Za nepremoženjsko škodo je tako dobil 74.500 evrov, pritrdilo pa je toženi državi, da je treba prejeto zavarovalnino iz nezgodnega kolektivnega zavarovanja odšteti od prisojene odškodnine, tako da je glede na delno plačilo upravičen še do 5485 evrov in 2296 evrov regresa, višji sodniki pa so mu zvišali tudi mesečno rento na 965 evrov. Država je skladno s sodbo poravnala vse obveznosti iz sodbe, povrnila mu je tudi strošek pravdnega postopka v višini 9203 evre.
