Ena ključnih ugotovitev poročila je, da je po šestih letih odpravila makroekonomska neravnotežja in tako kot edina izstopila iz skupine držav s tovrstnimi neravnovesji. Kot je pojasnil Istvan P. Szekely, ki je v direktoratu komisije za gospodarske in denarne zadeve pristojen za Slovenijo, to državi daje priložnost in obveznost, da dela naprej in izkoristi vse tisto, kar so ji ukrepi v zadnjih letih omogočili.
Izpostavil je uspešno sanacijo bank, ki je po njegovih besedah vzorčni primer za ostale države s težavami v bančnem sektorju. Ostaja pa še naloga prodaje saniranih bank, tako da bodo te dobile dobre lastnike, je dodal.
Javni dolg v Sloveniji je sicer pod povprečjem EU, a je zaradi značilnosti slovenskega gospodarstva, ki je odprto in ranljivo, še vedno previsok, zato mora država začeti postopno zmanjševati tudi nominalno raven dolga, ne le raven dolga v deležu od BDP. Ohranite javnofinančno disciplino, pri tem pa se posvetite kakovosti in učinkovitosti javne porabe, je bilo njegovo sporočilo.
Syekely je ob tem spomnil, da je država šele lani nadoknadila razvojni zaostanek iz krize, tako da v zadnjem desetletju ni bilo približevanja povprečju razvitosti EU. A ljudje si po njegovih besedah želijo enak standard in enake priložnosti kot v razvitejših članicah. Še posebej je izpostavil mlade in izobražene, ki se lahko preselijo drugam, če ne bodo imeli pravih priložnosti.
Pod do tega vidi v ukrepih za dvig potencialne gospodarske rasti, ki je kljub izboljšanju v zadnjih letih še vedno pod optimalno ravnjo. Bistveno pod predkrizno ravnjo je investicijska aktivnost. Brez investicij ne bo napredka, je opozoril Szekely.
Pomembni so ukrepi za dvig konkurenčnosti. Ko gre za poslovno okolje in dejavnike inovativnosti, je Slovenija po njegovih besedah v nekaterih pogledih med najboljšimi, v nekaterih pa med najslabšimi. Ciljati mora na to, da je povsod dobra, po nekaterih kriterijih pa še posebej izstopa.
Kot velik izziv za Slovenijo pa poročilo Evropske komisije navaja dolgoročno vzdržnost javnih financ. Pokojninska in zdravstvena reforma sta nujni, tako kot tudi reforma dolgotrajne oskrbe. Pri tem je treba po besedah Szekelyja najti rešitev, ki bo uspešno naslovila tako socialni kot javnofinančni vidik.
Napredku Slovenije na področju socialne politike in trga dela se je posebej posvetil Ergber Holthuis iz komisijinega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti.
Povedal je, da Slovenija na področju trga dela dosega zelo dobre rezultate, a še vedno ostajajo izzivi. Eden je po njegovih besedah delovna aktivnost starejše populacije, ki je še vedno najnižja v EU. Da bi se dvignila, je treba opremiti ljudi z ustreznimi znanji in veščinami za današnji trg dela.
Drugo je pomanjkanje ustreznih delovnih mest v nekaterih sektorjih, ki je sicer vseevropski problem. Kljub dobremu izobraževalnemu sistemu komisija še vedno ugotavlja pomanjkljivosti pri usposabljanju odraslih in dolgotrajno brezposelnih, kar poglablja problematiko strukturne brezposelnosti. Ključno je zato usmeriti sredstva v kakovostne in učinkovite ukrepe aktivne politike zaposlovanja.
Ukrepe države v zadnjih letih sta predstavili ministrica za delo Anja Kopač Mrak in državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec.
Kopač Mrakova je omenila izboljšanje na trgu dela in padec stopnje revščine, prav tako se je po njenih besedah dvignila delovna aktivnost tako mladih kot starejših.
Glede povečane aktivnosti starejših na trgu dela in nove pokojninske reforme za obdobje po 2020 je povedala, da poskušajo na ministrstvu z raznimi ukrepi spremeniti odnos podjetij do starejših zaposlenih, preprečevati izgorelost, stres in druge zdravstvene težave, tako da bo mogoče z novo pokojninsko reformo doseči večje spremembe pri upokojitveni starosti.
Jazbečeva je medtem opozorila na izboljšanje javnih financ po 2015, zaradi katerih je država izstopila iz postopka zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Še posebej se je pohvalila z delom državne zakladnice, ki je z aktivnim upravljanjem z javnim dolgom zmanjšalo tako breme plačil obresti kot tveganje refinanciranja dolga. Tudi nominalna raven javnega dolga se bo postopno začela zmanjševati, v deležu od BDP pa naj bi do konca 2020 padla pod 70 odstotkov.
Članice morajo zdaj do sredine aprila v Bruselj posredovati nacionalne reformne in proračunske načrte, pri čemer morajo upoštevati tudi ugotovitve v današnjih poročilih. Jazbečeva je povedala, da bodo oba dokumenta pripravili in v njiju nakazali okvirno pot, čisto natančno pa v tem predvolilnem času ne bodo mogli prejudicirati ukrepov prihodnje vlade. Ker pa smo v zelo občutljivem predvolilnem obdobju, je zagotovila, da bo ministrstvo držalo roko nad tem, da država ne bo zapadla v škodljive kratkoročne ukrepe.
