V SDS in NSi so predlagali ustavni zakon, v katerem bi izrecno napisali, da NLB ne sme izplačevati nobenih zahtevkov na podlagi omenjenih sodb, če pa bi do izplačil le prišlo, pa bi morala slediti kompenzacija z izterjavo od hrvaških družb v večinski državni lasti in tudi sankcije zoper tiste tuje banke, ki bi skušale sodbe operacionalizirati - banki Unicredit in Intesa Sanpaolo, ki sta lastnici Zagrebačke oz. Privredne banke in delujeta tudi v Sloveniji. Kot je v četrtek povedal predsednik SDS Janez Janša, so zbrali tudi dovolj podpisov za izredno sejo, na kateri bi DZ obravnaval ustavni zakon.
Toda izredna seja DZ glede ustavnega zakona po pojasnili predsednika DZ Milana Brgleza ne more biti izvedena, dokler na predlagano zakonsko rešitev mnenja ne poda Evropska centralna banka (ECB), pri kateri deluje enotni evropski nadzor bank. Predlog namreč vsebuje takšen element, zaradi katerega je njeno mnenje nujno. Kot je Brglez danes pojasnil za STA, je skladno z ustavo dolžan tako postopati.
Brglez je, kot je pojasnil, ECB že zaprosil za mnenje, ki pa ga je treba pridobiti čim prej, če želi ta zakon potrditi še sedanja sestava DZ. Poleg tega se z rešitvijo mudi, ker NLB grozi rubež za eno izgubljeno sodbo, neuradno pa se obeta že nov, tokrat kar 25-milijonski zahtevek.
Po Brglezovih besedah z ustreznimi prilagoditvami predloga ne bi potrebovali mnenja ECB, kar bi pospešilo iskanje rešitve. O tem bo govora v ponedeljek za seji komisije DZ za nadzor javnih financ, ki se je bo udeležil tudi Brglez. "Na komisiji se bodo soočila mnenja in bo vsebinsko veliko bolj jasno, kje smo in kaj je mogoče narediti," je dejal.
Ministrstvo za finance medtem predlog ustavnega zakona še proučuje, v mnenje ga je poslalo tudi nekaterim drugim resorjem, je danes novinarjem v DZ povedala ministrica Mateja Vraničar Erman.
Ministrstvo je pripravilo svoj predlog rešitve za NLB, a razprava v vladi še ni končana, je povedala ministrica, ki tako o vsebini ni mogla govoriti. Dejala je le, da predlog ministrstva ne predvideva jamstva (kar je ministrica neuspešno predlagala lani ob prodajanju NLB), ampak drugačno rešitev, ki bi sledila filozofiji, ki jo zagovarjajo vse politične stranke in tudi vlada - da tovrstno poplačevanje ni skladno s slovenskim pravnim redom.
"Na vsak način moramo izhajati iz stališč, ki jih je Republika Slovenija oz. vlada zastopala že doslej - da je poplačevanje tovrstnih sodb neskladno s slovenskim pravnim redom in sklenjenimi mednarodnimi pogodbami ter da gre za vprašanje nasledstva in ga je treba kot takšnega tudi reševati," je dejala. Opozorila je, da zmanjkuje časa za sprejetje rešitve, zato se bo treba v kratkem odločiti.
"Moj osebni predlog gre v smeri, da se zaščiti vrednost državnega premoženja v obliki kapitalske naložbe v NLB, torej zaščiti vrednost premoženja, ki pripada davkoplačevalcem," je dejala.
Po njenih besedah sta predlog opozicije za ustavni zakon in predlog ministrstva "združljiva". "Lahko je sprejet katerikoli predlog, samo da je rezultat pravi - to je zaščita vrednosti premoženja slovenskih davkoplačevalcev," je poudarila.
Za sprejem ustavnega zakona je v DZ sicer potrebna dvotretjinska večina, postopek pa je večfazen in zamuden. Brglez si usode rešitve za zaščito NLB sicer ne upa napovedovati, po njegovih besedah pa obstaja možnost, da DZ ustavni zakon tudi sprejme. "Je neka pot za naprej," je dejal.
