"Jasno je, da po naši zakonodaji potrebujemo vlado, da sproži drugi odstavek tretjega člena zakona o zunanjih zadevah, ker ga samo ona lahko in ga noben drug ne more. In ti dve zadevi, torej politična odločitev, ki jo izraža parlament, in pravna osnova, ki jo zagotovi vlada, morata sovpadati," je v zvezi z vprašanjem priznanja Palestine dejal Brglez.
Ta proces, ki se je sicer začel s pobudo stranke Levica že leta 2015, je v zadnjih mesecih prišel že zelo daleč. Vlada je decembra sklenila, da se postopek nadaljuje, ministrstva so naredila tudi podrobnejšo analizo morebitnih posledic priznanja za Slovenijo.
Kljub temu pa vlada ni sprejela dokončnega sklepa, da se Palestino prizna, ampak je žogico poslala v DZ oz. parlamentarni odbor za zunanjo politiko. Nato pa bi, kot je v začetku meseca nakazal zunanji minister Karl Erjavec, glede na to razpravo vlada sprejela dokončno odločitev.
Koalicijske stranke so priznanje Palestine načeloma podpirale, medtem ko sta bili proti opozicijski SDS in NSi, ker da to priznanje ne bi prineslo ničesar pomembnega Palestincem, Sloveniji pa bi lahko škodovalo v odnosih z Izraelom in predvsem ZDA.
Medtem je premier Miro Cerar odstopil, s čimer je "padla" tudi vlada, ki lahko zdaj opravlja samo tekoče posle.
Brglez je dejal, da se bo zdaj posvetoval z zakonodajno-pravno službo DZ, kakšna usoda čaka postopek priznanja Palestine, vendar pa, kot je menil, sprejem sklepa glede priznanja Palestine "najverjetneje ne spada med tekoče posle vlade".
Potrebuje pa DZ za nadaljevanje postopka pravno osnovo, ki mu jo lahko zagotovi le vlada. "Ne gre namreč za splošno zadevo, o kateri je pristojen DZ sam, ampak gre za konkreten akt, ki pa je v pristojnosti vlade," je še pojasnil Brglez.
