Klemenčič je na današnji predstavitvi mnenj pojasnil, da predlog novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ureja področja, ki so se že v času njegovega vodenja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) leta 2012 izkazala za kritična.
Novela daje komisiji jasen pravni temelj za delovanje na vseh področjih, obravnavanim osebam pa zagotavlja ustrezno pravno varnost, je povedal minister. KPK pridobiva dodatne pristojnosti na področju prekrškovnih postopkov in na preventivnem področju. Obenem novela uzakonja temelje za delovanje aplikacije Erar in spreminja ureditev nadzora nad premoženjskim stanjem.
Kot je zagotovil Klemenčič, so pri nastajanju zakona izdatno sodelovali tako z nevladnimi organizacijami kot tudi s KPK, čeprav v komisiji opominjajo na pomanjkljivo komunikacijo z ministrstvom. Tudi sicer pa je bil minister kritičen do delovanja aktualnega senata KPK. Kot je dejal Klemenčič, komisija tako slabih rezultatov ni imela še v nobeni sestavi.
Predsednik KPK Boris Štefanec je očitke o neučinkovitem delu komisije zavrnil. Med drugim je poudaril, da je DZ kot nadzorni organ nad delom komisije potrdil vsa njihova letna poročila z ocenami stanja, medtem ko vsaj dveh poročil KPK v prejšnji sestavi ni ocenil kot ustreznih.
Štefanec je bil kritičen do dosedanjega dela vlade na področju boja proti korupciji. Spomnil je, da je že v začetku mandata sprejela program ukrepov za preprečevanje korupcije, lani nato še nov program za krepitev integritete in transparentnosti, vendar pa rezultatov ni.
Tudi predlogu novele Štefanec ni naklonjen, saj da komisiji jemlje bistveno orodje za boj proti korupciji. Kot je prepričan, je veljavni zakon veliko boljši od predlagane novele. Z njim se je strinjal predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Boris Šuštaršič.
Tudi poslanec SDS Vinko Gorenak je poudaril, da predlog novele komisiji jemlje pristojnosti. To pa je prav v nasprotju z razlogi, ki jih je za svoj odstop z mesta predsednika KPK leta 2013 navajal Klemenčič, je dejal poslanec.
Gorenak je spregovoril o ureditvi področja boja proti korupciji nasploh. Kot je dejal, najmanj koruptivne države, kakršni sta denimo Danska in Švedska, institucije za boj proti korupciji sploh nimajo. Če že obstaja, bi institucija, kakršna je KPK, morala delovati na ravni posvetovalnega telesa. Še bolj kot to pa so za preprečevanje korupcije pomembni delujoči sodstvo, policija in tožilstvo, je prepričan.
Na drugi strani je Goran Forbici iz Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij ocenil, da bi bilo s predvidenimi spremembami delo KPK bolj učinkovito, prav tako je pozdravil poudarek na njeni preventivni vlogi. Zadovoljen je bil tudi s postopkom priprave predloga, ki da je bil dovolj širok in vključujoč.
Sebastijan Peterka iz Transparency International Slovenija se je strinjal, da so predlagane rešitve dovolj kakovostne in pomembne, in poudaril, da bi jih bilo treba sprejeti še v aktualnem sklicu DZ. Niso pa v organizaciji zadovoljni z obsegom prenove.
Nekdanja namestnica predsednika KPK Alma Sedlar je dodala, da novela prinaša okvir, po katerem ne bi bilo več izgovorov, da se zaradi neurejenosti postopkov ne da delati. Zato jo toliko bolj čudi, zakaj vodstvo KPK predlogu nasprotuje.
Da sedanji zakon ni slab, a se ga ne bi smelo uporabljati selektivno, je poudaril predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk. Če bo novela KPK spodbudila, da bo začela delati, pa bilo to nekaj novega, je povedal.
Del razprave so sodelujoči namenili tudi vprašanju, ali bo DZ v aktualnem sklicu sploh še utegnil obravnavati predlog novele. Zaradi odstopa predsednika vlade Mira Cerarja in skorajšnjega razpisa predčasnih volitev, s tem pa razpustitve parlamenta, je namreč redna aprilska seja DZ, na kateri bi predlog lahko obravnavali, še pod vprašajem. Prav tako je vprašljivo, ali bi bil predlog novele uvrščen na dnevni red morebitne izredne seje DZ.