Kot je za STA povedala Kraljeva, so na skupščini prejeli tudi nekaj poročil, s katerimi so si zadali nekaj ciljev, med drugim utrditev vloge notariata in večjo prepoznavnost dela notarjev. "Želeli bi ljudem dati vedeti, da lahko s pomočjo notarja varno vstopajo v pravni promet ter da so naša javna pooblastila in nepristranost zagotovilo, da lahko uresničujejo svoje pravice na varen način," je dejala.
Po besedah Kraljeve bi si na notarski zbornici želeli, da bi dobili več pooblastil, predvsem da bi lahko potrjevali nesporne zapuščinske postopke, s čimer bi razbremenili tudi sodišča. "Slednje je bilo že predvideno v predlogu novega zakona o notariatu in predlogu novele zakona o dedovanju, katerih priprava pa je trenutno zastala," je dejala.
Želeli bi si tudi, da bi se notarska tarifa usklajevala z rastjo plač, saj se ta tarifa, ki je bila znižala z zakonov za uravnoteženje javnih financ leta 2012, od takrat še ni povišala. S tem bi po besedah Kraljeve pomagali tudi notarskim pisarnam, ki ne dosegajo potrebnega ocenjenega prihodka za njihovo normalno delovanje in primerno opremljenost. Takih je več kot polovica notarskih pisarn, kar samo dokazuje, da notarstvo ni nekakšna zlata jama, kot se to pogosto misli, je dejala.
Glede nadzora nad delom notarjem, ki ga izvajata Notarska zbornica Slovenije in ministrstvo za pravosodje, pa meni, da je ta trenutno dobro urejen. "Kadar npr. ministrstvo odredi nadzor, to naredimo resnično v kratkih rokih," je dejala.
