"Glede na represivno vsebino in nasilen način, na katerega je bil sprejet, zakon ni izraz demokracije. Ustava in vest mi ne dovolita, da bi ga podpisal," je sporočil Ivanov v sredo zvečer v izjavi za javnost po poročanju makedonske tiskovne agencije Mia.
"Ta zakon je dejanje nasilja parlamentarne večine nad večino makedonskih državljanov, ki niso nikoli glasovali niti ne bi nikoli glasovali za politični program, ki vsebuje tak neustaven, protidržaven in v temeljih nepravičen zakon. Kot nepravičen zakon si ne zasluži, da bi ga imenovali zakon. Kot predsednik Makedonije tega ne bom dovolil," je poudaril.
Parlament je zakon prvič potrdil 11. januarja. Potem ko ga Ivanov ni hotel podpisati, je o njem znova glasoval v sredo in ga v napetem ozračju potrdil še drugič. Podprlo ga je 64 poslancev brez vzdržanih ali glasov proti. Opozicijska stranka VMRO-DPMNE, ki mu nasprotuje, je k predlogu vložila več kot 36.000 amandmajev, vendar je predsednik parlamenta Talat Xhaferi zavrnil razpravo o njih.
Xhaferi je danes dejal, da bo Ivanov kršil ustavo, če zakona ne bo podpisal, "saj 75. člen ustave jasno določa, da mora predsednik po drugi potrditvi v parlamentu zakon podpisati".
Kot navaja Mia, ni jasno, kaj sledi, če predsednik zavrne podpis. Po mnenju pravnih strokovnjakov obstaja možnost, da bo zakon avtomatično objavljen v uradnem listu, s čemer bi stopil v veljavo. Obstaja tudi možnost, da bi se za presojo obrnili na upravno sodišče.
Zakon o jezikih je za mnoge Makedonce sporen, ker predvideva albanščino kot uradni jezik v vseh državnih ustanovah in okoljih, kjer živi več kot 20 odstotkov Albancev. Uvedba albanščine kot uradnega jezika je bil pogoj albanskih strank za podporo vladi pod vodstvom socialdemokrata Zorana Zaeva.
