Kot je opozoril Pirnat, vlada po odstopu premierja Mira Cerarja, o katerem je javnost obvestil v sredo pozno zvečer, trenutno sicer še ne opravlja opravlja tekočih poslov. To se bo namreč zgodilo po tistem, ko se bo s Cerarjevim odstopom seznanil DZ, kar se mora zgoditi najpozneje v sedmih dneh. Pirnat ocenjuje, da v tem času vlada ne bo sprejemala pomembnejših odločitev. Kot je sam razumel Cerarjev sredin nastop, se je Cerar "odločil, da tega ne bo več počel v teh razmerah". Razmer v koaliciji sicer, kot pravi, ne pozna, "ampak prav rožnate gotovo niso".
Po Pirnatovih navedbah v okvir opravljanja tekočih poslov gotovo ne spada spreminjanje zakonov in predlaganje novih, v državnem zboru pa zakonodajni postopki tečejo, dokler ima državni zbor mandat.
Tudi imenovanja in razrešitve so v času opravljanja tekočih poslov omejeni, imenovanja lahko opravlja samo, kolikor je to nujno za dokončanje kakega že začetega postopka za javne uslužbence, je dejal Pirnat. Nikakor pa po njegovih navedbah niso dovoljena nova imenovanja na javne funkcije.
Kot je pojasnil Pirnat, tudi nekaj sodb različnih sodišč določa, da je treba pojem tekoče zadeve razlagati restriktivno. Tako denimo Pirnat meni, da imenovanje generalnega direktorja policije, ki je sicer trenutno v teku, ne spada v okvir tekočih zadev. "Čeprav je problem, ker bo v tem primeru policija kar nekaj časa brez generalnega direktorja, ampak menim, da je ta funkcija le toliko pomembna, da spada v okvir tistih novih političnih odločitev, ki jih vlada, ki opravlja tekoče posle, ne sme sprejemati," je dejal.
Prav tako vlada ne more nalagati novih finančnih bremen za državni proračun, zaradi česar se bodo po Pirnatovem mnenju težko nadaljevala pogajanja s sindikati javnega sektorja. Kot je pojasnil, gre sicer za zadevo, ki mora teči, saj je vlada k pogajanjem s stavkajočimi tudi zavezana, toda "končni rezultat je prevzemanje novih finančnih bremen, kar pa gotovo ni tekoča zadeva". Vlada se tako lahko pogaja, a o novih finančnih izdatkih ne more odločati, je pojasnil in dodal, da bo najbrž ravno o vprašanju pogajanj s sindikati prelitega največ črnila.
Po Pirnatovem mnenju so ključno vprašanje pri pogajanjih s sindikati novi finančni izdatki, ki - zlasti če so tako veliki - presegajo obseg tekočih poslov. "Tako hudo zavezo mora prevzeti nova vlada, ki bo z njo morala živeti," je prepričan.
Tudi ob slovesu nekaterih drugih vlad so vprašanja s sindikati javnega sektorja ostala nerešena. Med drugim je leta 2014 takratni notranji minister v odhodu Gregor Virant dogovor s sindikati prepustil bodoči Cerarjevi vladi. Njegovi odločitvi pa so poleg ne najbolj prepričljive podpore sindikatov botrovale tudi Cerarjeve izjave, da bi dogovor s sindikati lahko najbolje uredila prihodnja vlada, ki bo tudi nosila odgovornost za ukrepe.
Sindikalni predstavniki, med njimi iz vrst policijskih sindikatov, so sicer pozneje od Cerarjeve vlade zahtevali uresničitev zavez, ki so jim jih dale že prejšnje vlade v različnih dogovorih in stavkovnih sporazumih.
Tik pred iztekom leta 2011 pa je zakon o dodatnih interventnih ukrepih, ki je določil tudi zamrznitev plač javnih uslužbencev in funkcionarjev za prvo polletje leta 2012, potrjeval novoustanovljeni DZ na svoji prvi izredni seji. Predlog zakona je v parlamentarno proceduro sicer vložila odhajajoča vlada Boruta Pahorja, a je bil zakon na matičnem parlamentarnem odboru dopolnjen v skladu z dogovorom, ki ga je s socialnimi partnerji dosegel takratni najverjetnejši novi mandatar Zoran Janković.
