Dokument z ocenami vrednosti so objavili na spletni strani koncerna in pri tem med drugim poudarili, da gre za ocenjene zneske, ki so lahko dejansko tudi višji. V povezavi z Mercatorjem so ob tem spomnili, da gre za podjetje, ki ni pod izredno upravo.
Vrednost Jamnice so ocenili na od 393 do 577 milijonov evrov, Ledo naj bi bil vreden od 224 do 348 milijonov evrov, Belje od 150 do 368 milijonov evrov, Konzum pa od 140 do 336 milijonov evrov.
Pojasnili so, da približno 87,3 milijona evrov dolgov v družbah, ki niso v postopku izredne uprave, ne bo šlo v odpis, temveč jih bodo znova določili v novi skupini, ki jo načrtujejo po prestrukturiranju.
Podobno velja tudi za največ 530 milijonov evrov terjatev, ki so nastale pred uvedbo izredne uprave 10. aprila lani, ter za približno 405 milijonov evrov zavarovanih terjatev z založbo v podjetjih koncerna, ki so v postopku izredne uprave. Pri slednjih na zavarovane terjatve do Konzuma odpade približno 231 milijonov evrov
V modelu poravnave so opisali načine določanja terjatev upnikov in stopnje njihove poravnave v vsakem podjetju koncerna, ki je pod izredno upravo. Model določa razdeljeno vrednost vsakega podjetja ter pravice, vrstni red in naravo vsake terjatve.
Ponovili so, da bodo do konca marca dobaviteljem Agrokorja poplačali več kot 490 milijonov evrov dolgov. Iz tega zneska se 188 milijonov evrov nanaša na plačani stari dolg, pri preostalem delu pa gre za plačevanje dolgov, nastalih pred uvedbo izredne uprave, ki pa jih je bilo treba plačati po njej.
Informacije iz obeh dokumentov so prejšnji teden na srečanju v Zadru predstavili predstavnikom začasnega sveta upnikov, z današnjo objavo pa so tudi vse ostale upnike seznanili s finančnimi in ostalimi kazalci, ki so pomembni za sklepni predlog načrta poravnave, so še objavili na spletni strani koncerna.
Izredna uprava je decembra lani objavila, da ima Agrokor približno 5700 upnikov, ki so prijavili okoli 12.000 terjatev. Izredna uprava jih je priznala za 41,2 milijarde kun (okoli 5,5 milijarde evrov), medtem ko jih je prerekala za 16,5 milijarde kun (približno 2,2 milijarde evrov).
Na zagrebškem sodišču za gospodarske zadeve pa so do konca prejšnjega meseca prejeli sto pritožb upnikov zaradi prerekanih terjatev. O njih bo odločalo višje sodišče za gospodarske zadeve, so zapisali v rednem mesečnem sporočilu izredne uprave za februar.
