Stavka je potekala v več kot 90 odstotkih vzgojno-izobraževalnih zavodov. Po podatkih, ki so jih v sindikatu predstavili sredi dneva, se ji je pridružilo več kot 36.000 zaposlenih, a številka še ni bila dokončna, saj so na podatke iz 45 vzgojno-izobraževalnih zavodov še čakali. V zapisu na spletni strani pa so navedli, da naj bi bilo stavkajočih okoli 40.000. Del stavkajočih se je zbral tudi na 11 protestnih shodih, v Ljubljani pred poslopjem vlade, ob tem pa še v Mariboru, Murski Soboti, Celju, Velenju, Radovljici, Kopru, Krškem, Kranju ter na Ravnah in na Ptuju.
Ena od pomembnih tem v govorih na protestnih shodih je bilo ponedeljkovo dogajanje na pogajanjih. Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je danes znova poudaril, da se je vlada v ponedeljek z njimi dogovorila o njihovih bistvenih zahtevah, potem pa prelomila dano besedo in dogovora ni parafirala. Tako je po njegovih besedah verjetno vlada največ prispevala k temu, da se razpoloženje stavkajočih radikalizira in stavka dobiva na zagonu.
Kot je dejal na shodu v Ljubljani, so bili sami konstruktivni in so sodelovali, "a ko je enkrat dovolj, je dovolj in v tem trenutku je nastopila ta točka". Trditve, da zahtevajo več kot drugi, pa je označil za popolno manipulacijo.
Ob tem je spomnil, da plače zaposlenih v vzgoji in izobraževanju zaostajajo za plačami zaposlenih v državni upravi s primerljivo izobrazbo in zato ne morejo dobiti vsi enako, če želijo odpraviti problem razvrednotenja vzgojno-izobraževalnega dela. "Vsi, ki v vladi zagovarjajo, da je treba dati vsem enako, hkrati sporočajo, da je vaše delo nepomembno in da lahko ostane 500 evrov manj plačano kot primerljiva delovna mesta drugje," pa je dejal zbranim na shodu v Ljubljani.
Če jim vlada ne bo prisluhnila, sindikat že napoveduje nove stavkovne aktivnosti. Štrukelj je stavkajoče pred vlado že povabil, da 17. aprila vsi skupaj ponovno pridejo v Ljubljano, in to še v večjem številu kot februarja, ko se je v središču Ljubljane po navedbah sindikata zbralo okrog 20.000 ljudi. Pri tem je že napovedal, da aprila ne bodo šli le na Kongresni trg, ampak tudi pred vlado in parlament, če bo treba pa tudi pred sedeže vseh koalicijskih strank.
V sindikatu sicer že vse od postavitve stavkovnih zahtev poudarjajo, da izobraževalci in izobraževalke zase ne zahtevajo, da bi bilo njihovo delo ovrednoteno bolje kot delo drugih zaposlenih, ne pristajajo pa na to, da bi jih vlada plačevala slabše kot druge na primerljivih delovnih mestih in z enako stopnjo izobrazbe v drugih delih javnega sektorja. Med njihovimi zahtevami pa je tudi pošteno ovrednotenje razredniškega dela ter višji regres za tiste z minimalno plačo.
Sviz je na spletni strani navedel, da so se v ponedeljek na pogajanjih z vladno pogajalsko skupino pod vodstvom generalne sekretarke vlade Lilijane Kozlovič uskladili o zvišanju plač vzgojiteljev, njihovih pomočnikov, učiteljev in drugih strokovnih delavcev ter o zvišanju plač na univerzah.
Prav tako so se uskladili o višini regresa za zaposlene pod minimalno plačo in se dogovorili o novem delovnem mestu razrednika in ustreznem vrednotenju zahtevnosti nalog, ki jih opravlja. Dogovor pa so dosegli tudi o povečanju kariernega razpona med učiteljem začetnikom in svetnikom tako, da se razkorak med mentorjem in svetovalcem raztegne za en plačni razred. Odprti so ostali roki za izplačilo dogovorjenih zvišanj, Sviz pa je nasprotoval trajnemu premiku izplačila napredovanj v nazive na mesec december. A je potem, ko je mešana vladno-sindikalna skupina pripravila čistopis dogovorjenega in tudi manj pomembnih neusklajenih določb, vladna pogajalka podpis zavrnila, ker se drugi z njihovimi zahtevami ne strinjajo, so še navedli na Svizu.
Na stavko se je odzval tudi del politike. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je obžaloval in bil obenem presenečen, da je do stavke prišlo. Na koaliciji so se namreč natančno dogovorili, v katero smer bodo šli. Po Erjavčevih besedah so ugotovili, da so pri izobraževanju anomalije in je ta zaostanek treba popraviti. Kot je dejal, se mu je na sestanku predsednikov koalicijskih strank s predstavniki sindikatov, ki ga je sicer sam moral predčasno zapustiti, zdelo, da je dogovor dosežen. Zakaj dogovor s Svizom ni bil parafiran, pa ne ve.
Vodja poslancev SD Matjaž Han je ob današnji stavki šolnikov dejal, da razume šolnike in druge v javnem sektorju, ki so se jim v krizi plače zmanjšale. Opozoril pa je, da se je treba zavedati tudi, da "imamo v Sloveniji vrečo, iz katere moramo napajati vse". Han verjame, da se bo vlada v prihodnji dneh vendarle dogovorila s sindikati, tudi on pa ne ve, zakaj v ponedeljek ni prišlo do parafiranja dogovora.
Iz Levice pa so sporočili, da podpirajo stavkovne zahteve šolnikov in izobraževalcev, ki so svoj boj za zvišanje plač in boljše delovne pogoje danes preselili na ulice enajstih slovenskih mest. Kot stranka, ki stavi na moč enotnega sindikalizma pri zagotavljanju pravic vsem skupinam delavcev, pa so k solidarnosti s stavkajočimi v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi pozvali tudi druga sindikalna gibanja, civilno družbo in splošno javnost.
Potek pogajanj bo predvidoma še drevi vladi predstavila vodja vladne pogajalske skupine, generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič.
