Naslednji dolgoročni proračunu EU bi moral pokriti tudi primanjkljaj zaradi brexita, so se zavzeli poslanci v dveh resolucijah, v katerih so obravnavali odhodkovno in prihodkovno stran naslednjega večletnega finančnega okvira, ki bo začel veljati leta 2021.
Resolucija o naslednjem večletnem finančnem okviru je bila sprejeta s 458 glasovi za, 177 proti in 62 vzdržanimi glasovi. Resolucija o reformi sistema virov lastnih sredstev EU pa je bila sprejeta s 442 glasovi za, 166 proti in 88 vzdržanimi glasovi, so sporočili iz Strasbourga.
Obe resoluciji sta prispevek Evropskega parlamenta k zakonodajnima predlogoma, ki naj bi ju Evropska komisija predstavila maja letos.
Kot so se zavzeli poslanci, bi moral proračun EU zagotoviti sredstva za spopadanje z novimi izzivi, s katerimi se soočajo vse države članice, od migracij do obrambe, varnosti in podnebnih sprememb.
Po mnenju poslancev je treba sedanjo zgornjo mejo odhodkov EU dvigniti z odstotka na 1,3 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, "saj bo le tako mogoče financirati nove politične prednostne naloge, ne da bi pri tem ogrozili najrevnejše regije ali kmete", so sporočili iz Strasbourga.
Med glavnimi predlogi so povečanje sredstev za Erasmus+, pobudo za zaposlovanje mladih in podporo malim in srednjim podjetjem, pa tudi večje naložbe v infrastrukturo prek instrumenta za povezovanje Evrope.
Poslanci opozarjajo, da "ne bo mogoče doseči dogovora o večletnem finančnem okviru, če ne bo dosežen ustrezen napredek na področju lastnih sredstev" - to je glede prihodkovne strani proračuna EU. Odhodkovno in prihodkovno stran je zato treba obravnavati kot enoten sveženj.
Poslanci so v resoluciji podprli tudi postopno uvedbo novih virov prihodkov. Ti bi lahko izhajali iz revizije vira sredstev na podlagi DDV, deleža davka od prihodkov pravnih oseb, davka na finančne transakcije, davka digitalnega sektorja ali okoljskih davkov.
Nova lastna sredstva bi morala prinesti znatno zmanjšanje deleža prispevkov držav na podlagi BND (cilj je zmanjšanje za 40 odstotkov), s čimer bi se ustvarili prihranki za proračune držav članic, obenem pa odpravila logika "pravičnega povračila", ki vodi do igre z ničelno vsoto med neto plačniki in neto prejemniki.
Poslanci so se zavzeli tudi za ukinitev vseh rabatov in popravkov, ki koristijo le nekaterim državam članicam. Prav tako so se zavzeli, da bi posledice izstopa Velike Britanije iz EU morali pokriti brez povečanja fiskalne obremenitve davkoplačevalcev EU.
V razpravi je sodelovala tudi evropska poslanka iz Slovenije Patricija Šulin (SDS/ELS), ki je poudarila, da "dobro delujoča EU prinaša korist vsem članicam". Zavzela se je za zagotovitev zadostnih sredstev za tradicionalne izzive, kot so notranji trg, kmetijska in kohezijska politika, pa tudi za nove izzive, kot sta varnost in obramba zunanjih meja. "Brez tega so ogrožene vse naše štiri temeljne svoboščine," je poudarila.
"V sedanjem sistemu nacionalnih prispevkov se evropski fokus izgubi v nacionalnih željah. EU tako ostaja marioneta, namesto da bi bila glavni igralec," je ocenila Šulinova in dodala, da je brexit "idealna priložnost za uresničitev ciljev iz rimske pogodbe o financiranju EU z lastnimi sredstvi".
