Vrhovno sodišče je po besedah sodnika poročevalca Erika Kerševana sledilo oceni ustavnega sodišča, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo, zato se je osredotočilo na vprašanje, ali bi posledice lahko vplivale na izid glasovanja na referendumu.
Na podlagi tega so vrhovni sodniki ocenili, da je vlada s proračunskimi sredstvi v višini 97.000 evrov financirala nedopustno referendumsko kampanjo, saj so v "njej poudarjali le pozitivne posledice uveljavitve zakona o drugem tiru in negativne, ki bi izvirale iz zavrnitve zakona, ne pa tudi morebitnih tveganj, ki jih prinaša uveljavitev". Zato, da lahko volivci svobodno izrazijo svojo voljo o predmetu referendumskega odločanja, je namreč najpomembnejše prav to, da imajo na razpolago vse informacije in tudi različne poglede.
"Vrhovno sodišče ne zanika, da obstajajo določene prednosti uveljavitve zakona, vendar ne gre zanikati tudi tega, da to prinaša tveganja," je v krajši obrazložitvi sodbe pojasnil Kerševan. Poleg tega trditve nasprotnikov uveljavitve zakona v referendumski kampanji niso bile predstavljene na tak način, kot trditve podpornikov.
"Od vlade ne gre v celoti terjati, da bi morala s proračunskimi sredstvi opustiti predstavitev argumentov za uveljavitev, vendar bi morala predstaviti tudi tveganja," je bilo jasno vrhovno sodišče. Vladna kampanja, za katero je ta porabila proračunska sredstva, je bila, tako kot je trdil Kovačič, enostranska.
Vrhovno sodišče sicer lahko pritrdi vladi, da uporaba sredstev za potrebe referendumske kampanje v uporabljeni višini sama po sebi tudi glede na dosedanje izkušnje referendumov ne zagotavlja uspeha na referendumu. Vendar pa ni mogoče zaključiti, da v tem konkretnem primeru referendumska kampanja vlade in s tem povezana uporaba proračunskih sredstev sploh ni mogla vplivati na izid tega referenduma.
Ob ugotovljenih nepravilnostih pa vrhovno sodišče ne more računsko dokazati, kakšen je bil vpliv teh kršitev na izid referenduma, dejstvo pa je, da je gotovo vplivalo. "Preko 150 oglasov v najbolj gledanih oddajah, letaki, plakati,..." je naštel Kerševan. Vrhovno sodišče se po njegovih besedah zaveda, da njihova odločitev pomeni ponovno vabilo volilcem, da pridejo na referendum, na katerem so se že odločali, ali pa so se odločili, da tja ne gredo.
Kljub temu pa je vrhovno sodišče sklenilo, da mora biti zakon o drugem tiru na referendumu potrjen brez kakršnegakoli dvoma o nepravilnostih, zaradi česar je treba referendumske postopke ponoviti. "To je tudi ključni odraz Republike Slovenije kot ustavne demokracije," je še dodal Kerševan.
Vrhovno sodišče je sicer zavrnilo Kovačičevo pritožbo zoper dva sklepa vlade, s katerima je ta sklenila, da se vključi v referendumsko kampanjo in za to nameni 97.000 evrov. Vlada mora Kovačiču povrniti tudi stroške sodnega postopka.
Iz končnega poročila Državne volilne komisije (DVK) o izidu referenduma izhaja, da je na referendumu o zakonu o drugem tiru konec lanskega septembra glasovalo 20,55 odstotka vseh, ki so imeli pravico glasovati. Zakon o drugem tiru je podprlo 53,47 odstotka vseh, ki so veljavno glasovali, proti pa jih je glasovalo 46,47 odstotka.
Referendum ni uspel tako zaradi prenizke udeležbe kot zaradi rezultata samega. A še preden je zakon lahko začel veljati, se je Kovačič zoper poročilo DVK pritožil zaradi nepravilnosti, ki so po po njegovem mnenju vplivale na poštenost referendumskega postopka in s tem tudi na izid. Pritožil se je tudi zoper sklep vlade, s katerim je ta dodelila 97.000 evrov denarja iz proračuna za potrebe vladne strani na referendumu oziroma za promocijo glasovanja za na referendumu.
Vrhovno sodišče se je v nadaljevanju obrnilo na ustavno sodišče, ki je konec januarja presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Referendumski spor pred vrhovnim sodiščem po oceni ustavnih sodnikov ni urejen jasno, vlada pa lahko proračunska sredstva za kampanjo porablja le, če v njej predstavi tako razloge za kot proti zakonu.
Vrhovno sodišče je nato na podlagi te odločitve ustavnih sodnikov odločilo o Kovačičevi pritožbi, pred tem pa je danes izvedlo tudi javno obravnavo, na kateri so pričali ključni deležniki.
