Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Lamperger, je bila doslej meja za poročanje postavljena pri petih tonah. Na zbornici menijo, da je nov predpis poročanja o ravnanju z embalažo, tudi za nekaj gramov, podlaga za uvedbo dajatve na to v prihodnosti.
Ob tem na zbornici, ki si želi spremembe uredbe, vsaj v smeri postavitve spodnje meje za poročanje, poudarjajo, da bi se moralo ministrstvo za okolje in prostor usmeriti v to, kje mora embalaža pristati.
"Z evidenco ne bomo rešili nič, uredba ne preprečuje, da bi uporabljali manj embalaže," je poudaril Lamperger in dodal, da ravnanje z embalažo ostaja enako kot doslej. Še vedno bodo namreč ločeno zbirali odpadke, za katere pa gospodarstvo že tako plačuje odvoz.
"Uredba ne govori o tem, kje bo ta embalaža pristala," je dodal Meh in poudaril: "Obrtniki in podjetniki si želimo čistega in zdravega delovnega okolja ter okolja, v katerem živimo".
Meh, ki ima mizarsko delavnico, je primer poročanja po novi uredbi ponazoril na svojem podjetju. Izdelke, npr. mizo, zavije v zaščitno folijo, da ga tako zavaruje pred poškodbo, po novem bo moral za to voditi evidenco in poročati na agencijo za okolje (Arso).
Če bomo dobili material embaliran iz tujine, bo treba to embalažo stehtati in o njej poročati. "To se nam zdi nepošteno in nekorektno," je dejal Meh. Pri malih obrtnikih in podjetnikih gre namreč za embalažo, ki tehta po nekaj gramov ali dekagramov, zato bodo morali kupiti tudi mikrotehtnice. Po njegovih pojasnilih se da iz faktur oz. nabavnic razbrati, koliko embalaže je podjetnik kupil.
Lamperger je ob tem opozoril, da uredba uvaja cel kup kategorij, ki jih njihovi člani ne razumejo - npr. kdaj je v vlogi embalerja, kdaj je prvi pridobitelj embaliranega blaga v Sloveniji in kaj je servisna embalaža.
Kot primer je navedel kemično čistilnico. Ta npr. srajco stranki vrne na obešalniku in zavito v zaščitno folijo. Obešalnik je tretiran kot embalaža in ga mora čistilnica tehtati in voditi evidenco, medtem ko je folija servisna embalaža, o tej pa ne rabi voditi evidence.
A če to zaščitno folijo kupi v tujini, je prvi pridobitelj embaliranega blaga v državi in mora tudi za to voditi evidenco. Ta folijo pa tudi pride do njega v neki embalaži, ki jo moral posebej tehtati in o njej poročati. "Vsega skupaj pa je mogoče za nekaj 10 ali 100 kilogramov za malo čistilnico, ki se bo morala zdaj ukvarjati s tem," je izpostavil.
Če obrtnik npr. kupi v Avstriji kartušo za tiskalnik, mora o tem voditi evidenco (posebej je treba stehtati kartonsko škatlo in folijo, v katero je zavita katruša, in poročati na Arso. Enako velja za v tujini kupljen mobilni telefon. "Govorimo o stvareh, ki so popolnoma nerealne. Za podjetja, ki imajo nekaj kilogramov tega letno, je to birokratska norost," je dejal Lamperger.
Sekretarka sekcij Vlasta Markoja je postregla še z nekaj drugimi primeri. Frizerka, ki kupi v tujini sušilnik za lase za salon, bo morala v skladu z uredbo embalažo stehtati in prijaviti (posebej za karton in plastiko), če pa če bi sušilnik kupila pri slovenskem dobavitelju, tega ne bi rabila.
Enako velja pri gostincih za npr. papirnate serviete. Če gostinec uporablja npr. škatle za pico za domov, lončke za kavo za domov ali folijo za zavijanje hrane in jo kupi v Sloveniji, o tem ne rabi poročati, saj je to servisna embalaža za pakiranje izdelkov na prodajnem mestu. Če bi to isto embalažo kupil v tujini, mora o tem poročati.
Slaščičar, ki npr. v svojem lokalu v vitrini ponuja kremne rezine in potem kupcu da kremno rezino v škatli, o tem ne poroča, ker je to servisna embalaža. Če pa to isto kremno rezino zapakira in jo da v embalaži na svoje police ali trgovcu, pa mora o tej embalaži poročati.
Po novi uredbi, na katero je OZS že dala pripombe, a jih ministrstvo ni upoštevalo, so se morali tisti, ki so bili k temu zavezani že doslej (od pet do 15 ton embalaže letno) registrirati do 31. januarja. Vsi ostali, tudi tisti, ki samo enkrat uvozijo blago, pa se morajo v evidenco vpisati v 30 dneh. Vsi pa morajo o embalaži poročati do konca marca 2019, je še navedla Markoja.
Obrtnike in podjetnike, ki ne bodo spoštovali uredbe, lahko doleti globa od 1500 do 4000 evrov.
